V nedeljo, 15. januarja, smo objavili odmeven prispevek novinarke TV SLO Petre Držaj, da Revoz, čeprav je zavod za zaposlovanje povprašal več kot 11.000 ljudi, ali bi delali v Revozu, še vedno ni našel vseh 500 ljudi, ki bi februarja začeli delati v nočni izmeni.

Vpogled v razloge, zakaj ljudje ne želijo delati tam, deloma razkriva avtor bloga Kostin mozeg, ki v svojem zapisu s konca lanskega leta opisuje, kako poteka zaposlovanje in tipičen delavnik v Revozu. Tempo je hud, gibi so preračunani do sekunde natančno, en polurni premor je za malico, predvidena sta tudi dva petminutna premora za stranišče. Celoten proizvodni proces se neprestano spremlja in dokumentira, vse napake so v sistemu, nadzornik pa delavcem jasno pove, da so statistike porazne in da je napak še vedno preveč. Vse to za 793 evrov bruto na mesec brez dodatkov, zaradi česar si ljudje, če le lahko, hitro najdejo drugo službo in neradi pridejo nazaj, ko jih Revoz znova potrebuje. Spletni portal Žurnal24 je pred dobrim letom in pol poleg tega poročal, da so agencijski delavci neprestano v strahu, kdo bo naslednji v vrsti za "odstrel", če si bodo drznili vzeti bolniški dopust. Delavci tako za delovni trak prihajajo z vročino in bolni.

Revoz molči
Kako je z razmerami v Revozu, ali niso morda razmišljali o dvigu postavke ter še nekatera druga vprašanja smo zastavili tudi novomeškemu izdelovalcu avtomobilov, a odgovorov nismo prejeli. Zgovornejši je bil Slavko Pungeršič, predsednik sindikata delavcev Revoza in predstavnik delavcev v upravi podjetja. Novi delavci, ki delajo v dnevni izmeni, po njegovih besedah res začnejo s plačo okoli 800 evrov bruto, z raznimi dodatki pa se ta nato dvigne na 910 evrov bruto, kar v povprečju nanese nekje 600 evrov neto, odvisno od okoliščin posameznega delavca (npr. koliko olajšav lahko uveljavlja). Za nočno izmeno pa je ta postavka višja in po Pungeršičevih besedah znaša okoli 1.300 evrov bruto. Agencijski delavci sicer dobivajo iste plače kot redno zaposleni, so pa prikrajšani pri napredovanjih in individualnih nagradah, ker uradno niso del Revozovega sistema.

"Po naših podatkih je teh začetnih 300 delavcev pripravljenih na delo oz. so opravili vse preizkuse, ampak jih je seveda potrebno najprej še uvesti," je odvrnil na vprašanje, kako velike so težave iskanja novih sodelavcev. Vzroke za pomanjkanje interesa za delo sam vidi v tem, da ljudje vedo, da je treba v Revozu za izplačani denar pošteno delati, spremenila pa se je tudi gospodarska slika. Ker ima Revoz povečan obseg dela, imajo več dela tudi njihovi dobavitelji in ljudje si službe raje najdejo pri njih. Še ena težava pa je zaposlovanje prek agencij, kjer je varnost zaposlitve precej manjša. "Če se pri nas nočna izmena ukine, bodo ti delavci vrnjeni agenciji in ta jim v preteklosti ni zagotovila novega dela," je pojasnil.

Vprašanja agencijskih delavcev se bodo morali lotiti
Na vprašanje, kolikšna je kaj fluktuacija delavcev, je odvrnil, da je na to sicer težko odgovoriti, a podatki kažejo, da je med okoli 15- in 20-odstotna. "Ti ljudje niso povezani z Revozom, in če je na trgu kakšna boljša ponudba, gredo tja, saj ti delavci neke dolgoročnosti ne vidijo. Je pa to težava, ker je treba dobiti nekoga drugega in ga uvesti v delo," je dejal in pritrdil, da se bo podjetje moralo lotiti tega vprašanja, ker agencijsko delo očitno ni prava rešitev.

Tudi Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je izpostavil težavo zaposlovanja delavcev prek agencij. Zanima ga, zakaj v Revozu agencijskih delavcev, če so v vsem izenačeni z redno zaposlenimi, ne zaposlijo sami za nedoločen čas, namesto da agencijam raje plačujejo še provizijo za njihovo posredovanje. Sam vidi razlog v tem, da podjetja raje sprejmejo tveganje dodatne fluktuacije in nekoliko višje stroške v zameno za prožnost zaposlovanja in stalno zagotovljeno delovno silo.

Ob tem se je Pungeršič dotaknil tudi številke, da je zavod za zaposlovanje v iskanju delavcev za Revoz stopil v stik z okoli 11.000 ljudmi. "Tu imamo veliko starejših, žensk, invalidov, romsko populacijo … Veliko ljudi, ki je na zavodu in dobivajo neko socialno podporo, tudi oceni, da se jim za znesek, ki bi ga dobili v Revozu, ne splača delati," je opomnil. Po njegovih besedah tudi ni povsem črno-bela slika, da ljudje ne želijo priti več nazaj v Revoz, po tem, ko so v nekem sezonskem valu odpuščeni. "Nazaj jih pride kar veliko, ampak po navadi tisti, ki so pri nas že delali leto, dve. Nekateri si vmes najdejo drugo delo in ga ne bodo kar pustili in prišli sem," je pojasnil.

Zavod za zaposlovanje v pomoči konkurenci ne vidi nič spornega
Lukić pri vsem tem vidi še eno težavo. In sicer, da zavod za zaposlovanje pravzaprav opravlja delo agencij za posredovanje delavcev. Na primeru Revoza je bilo to videti tako, da je zavod našel delavce in jih že vnaprej obvestil o tem, da bodo pogodbe sklenili z agencijo za posredovanje delavcev, ki je zavodu konkurenca. Zavod za zaposlovanje v bistvu prek Revoza svoji konkurenci zagotavlja posel, ob tem pa jim v svojih prostorih dovoljuje še oglaševanje svojih storitev.

Zavod smo povprašali, ali se jim to ne zdi sporno in če morda za to dobijo vsaj kaj plačila. "Zavod RS za zaposlovanje je javni zavod. Glavni cilj javne službe za zaposlovanje je čim bolj učinkovito pomagati brezposelnim pri iskanju zaposlitve, po drugi strani pa s posredovanjem zaposlitev in dela prispevati k čim uspešnejšemu kritju aktualnih potreb delodajalcev. Glede na to se nam naše delo pri kadrovanju v Revozu ne zdi sporno, prav nasprotno - to ja naša temeljna dejavnost. Vse postopke zavod za Revoz izvaja brezplačno v okviru svojega dela," so nam odgovorili.