Kot so pojasnili na Računskem sodišču, je bila revizija - gre za prvo revizijo Banke Slovenije, ki jo je sodišču omogočil DZ - zastavljena z dvema ciljema. Prvi se je nanašal na preverjanje uspešnosti poslovanja Banke Slovenije pri izvajanju njenih nadzorniških funkcij od leta 2008 do leta 2013 ter pri izvajanju ukrepov, ki so vodili do porabe proračunskih sredstev, drugi cilj pa se je nanašal na preveritev pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018. Omenjena cilja med sabo nista neposredno povezana, kar je omogočilo izdajo dveh ločenih poročil.

Računsko sodišče je opravilo dve različni reviziji delovanja Banke Slovenije, ena ‒ glede izvajanja njenih nadzorniških funkcij od leta 2008 do leta 2013 ‒ še ni končana. Foto: BoBo
Računsko sodišče je opravilo dve različni reviziji delovanja Banke Slovenije, ena ‒ glede izvajanja njenih nadzorniških funkcij od leta 2008 do leta 2013 ‒ še ni končana. Foto: BoBo

"Računsko sodišče se je pri izvajanju revizije soočalo z nepričakovanimi ovirami pri pridobivanju dokazil in pojasnil s strani Banke Slovenije, in sicer predvsem na področju revizije uspešnosti poslovanja Banke Slovenije. Banka Slovenije je namreč za posredovanje pomembnega dela dokumentacije Računskemu sodišču morala pridobiti soglasja Evropske komisije in Evropske centralne banke, ki sta v procesu sanacije bančnega sistema sodelovali kot opazovalki," so pojasnili.

Polovica nepravilnosti že odpravljenih

Banka Slovenije je po objavi revizijskega poročila računskega sodišča, ki je izdalo negativno mnenje o pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018, zapisala, da so polovico identificiranih nepravilnosti v preteklosti že odpravili. Guverner Boštjan Vasle pa je danes začel s postopki izrednega pregleda za razjasnitev okoliščin.

Kot je zapisal Vasle, so del očitkov v letu in pol njegovega mandata v Banki Slovenije že sami identificirali in večinoma tudi odpravili nepravilnosti na področjih kadrovske in plačne politike, in sicer glede izvedbe postopkov kadrovskih razpisov, izvedbe zaposlitvenih postopkov, polletnih in letnih ocenjevanj ter javnih naročil. "S tem smo tako že naslovili približno polovico ugotovitev iz poročila," je ocenil guverner.

V drugi sklop pa sodijo ugotovitve, kjer je BS, kot je navedel, ravnala skladno tudi z nekaterimi mnenji stroke in jih bo treba prilagoditi še pričakovanjem računskega sodišča. "Sem sodijo predvsem nekatere specifične tematike s kadrovskega področja in področja združevanja javnih naročil," je dodal.

Revizija je v delu, ki se nanaša na pravilnost poslovanja, tekla v skladu s pričakovanji, zato je Računsko sodišče revizijsko mnenje lahko oblikovalo bistveno prej kot v delu revizije, ki se nanaša na uspešnost poslovanja.

Med drugim so ugotovili, da je skupna vrednost nabav Banke Slovenije, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z oddajo javnih naročil, znašala 2,68 milijona evrov.

V dveh primerih je Banka Slovenije sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za več kot dve leti za delo, ki ni bilo projektno organizirano. Dodatka za deficitarnost zaposlenim ni dodeljevala glede na določitev deficitarnosti delovnih mest.

Nepravilnosti tudi pri odpravninah

Pri postopkih novih zaposlitev ni zagotavljala preveritev ravnanj v skladu s kadrovskim pravilnikom Banke Slovenije in izpolnjevanja zakona o delovnih razmerjih, ugotavlja računsko sodišče. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri odpravninah. "Stroški Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 za izplačane odpravnine so znašali 888.439 evrov, skupne ugotovljene nepravilnosti pri odpravninah pa znašajo 536.512 evrov," so izpostavili. Skupne ugotovljene nepravilnosti pri dodatnih izplačilih pa so dosegle najmanj 1,53 milijona evrov.

Letalske karte kupovali brez javnega naročila

Računsko sodišče med številnimi nepravilnostmi navaja tudi nakupe letalskih kart, ki jih je Banka Slovenije pri treh dobaviteljih kupovala brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila. V letih 2017 in 2018 je imela za 1,56 milijona evrov stroškov s službenimi potovanji in prevozi, od tega 885.454 evrov za letalske karte.

Poleg tega pri javnih naročilih nakupa živil, računalniške opreme, slikopleskarskih storitev, kadrovskih storitev, vzpostavitve sistema za upravljanje z dokumenti, vzdrževanja omrežij in njihove nadgradnje ter nakupa licenc Banka Slovenije ni ustrezno ocenila vrednosti javnih naročil, naročila pa je razdelila v več javnih naročil ter izvajala dodatne nakupe, ki niso bili vključeni v prvotno izvedene postopke oddaje javnih naročil.

Med drugim je bančni regulator zagotavljal neposredno financiranje za delovanje Sindikata Banke Slovenije, kar je v neskladju z zakonom o reprezentativnosti sindikatov.

Priporočila Računskega sodišča

Računsko sodišče je oblikovalo tudi več priporočil, za katera menijo, da bodo izboljšala poslovanje Banke Slovenije. "Z željo, da se priporočila začnejo čim prej izvajati in prinesejo pozitivne učinke na poslovanje Banke Slovenije, smo se odločili, da izdamo samostojno revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja, čeprav revizija kot celota še ni zaključena," so dodali. Revizija nadzorniške funkcije Banke Slovenije v času dokapitalizacije bank namreč še ni končana.