Skupna ugotovitev sodišča je, da je bila država pri omenjenem početju neučinkovita, poleg neupravičeno izplačanih zneskov pa je sodišče odkrilo še cenitvena poročila, "vredna" 6,5 milijona evrov, za katera je ugotovilo, da so nepopolna.

Sodišče v reviziji, ki se nanaša na obdobje med 1. januarjem 2010 in 30. septembrom 2012, ugotavlja še, da ni pravne podlage, ki bi omogočala enakopravno obravnavo oškodovancev, ustrezno opredelila izvajalce cenitve in določala ustrezne metode cenitev.

Enim več, drugim manj
Prav zaradi tega so se pojavili različni načini ocenjevanja vrednosti nepremičnin in neenake obravnave oškodovancev, kar v praksi pomeni, da so pri gradnji železniške proge Pragersko-Hodoš-državna meja oškodovanci prejeli za 1,6 milijona evrov višje odškodnine kot pa tisti, ki so bili oškodovani pri gradnji državnih in regionalnih cest, je dejal drugi namestnik predsednika Računskega sodišča, Samo Jereb.

Jereb je še izpostavil, da je ministrstvo za infrastrukturo nabor cenilcev omejilo na le izbrane sodne cenilce, cenitvena poročila, ki so jih ti izdajali, pa so bila nepopolna, tudi brez dokazil o ogledu nepremičnine.

"Skupna značilnost pregledanih cenitvenih poročil - kar nas je presenetilo - je, da niti eno poročilo ni bilo popolno," je dejal Jereb. Na podlagi takšnih poročil je bilo izplačanih za okoli 6,5 milijona evrov odškodnin, od tega za 5,8 milijona evrov odškodnin pri gradnji železnic in za 680.000 evrov pri gradnji cest.

Ob iskanju odgovorov na vprašanje, kako se je lahko to dogajalo, je sodišče ugotovilo, da "rednega nadzora nad delom sodnih cenilcev pravzaprav sploh ni", medtem ko lahko ministrstvo nadzor izvaja po uradni dolžnosti.

Razrešili niso nobenega cenilca
Ugotovilo je tudi pomembne razlike pri pogojih za sodne cenilce in pooblaščene ocenjevalce vrednosti, med drugim glede preizkusa znanja, obsega potrebnega izobraževanja in usposabljanja ter zahtevane stopnje izobrazbe. Zaradi nevestnega dela v treh letih niso razrešili nobenega cenilca, čeprav je Računsko sodišče predlagalo tri razrešitve. Epiloga ni doživela nobena.

Jereb je med njimi izpostavil pobudo glede cenitve pri gradnji dela dolenjske avtoceste pri Pluski. Agencija za nadzor nad javnim revidiranjem ni bila pristojna, ker naročnik cenitve ni bila Družba za avtoceste v RS (Dars), ampak ministrstvo za infrastrukturo. "V tem delu bi lahko govorili celo o sistemski korupciji, ker pravne podlage vzpostavljajo odvezo pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti glede nadzora nad njihovim delom, če opravljajo storitve za potrebe javnih organov, kot je država ali občine," meni Jereb.

Dogovorili so se vnaprej
Revizija je med drugim pokazala, da so se sodni cenilci v več primerih cenitev prilagodili vnaprejšnjemu dogovoru med državo in oškodovancem. Takšen primer je bila odškodnina pri gradnji avtoceste pri Pluski, kjer se je višina ocenjene odškodnine po tem, ko so sklenili dogovor, več kot podvojila in je bila praktično enaka ceni, ki jo je oškodovanec plačal za nadomestna kmetijska zemljišča - in ta cena je bila skoraj desetkrat višja od cen, ki so se na tistem območju plačevale za takšna zemljišča.

Drugi primer je cenitev ob prodaji gozda v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, v kateri je cenilec po intervenciji kupca gozda ocenjeno vrednost znižal za 24 odstotkov. Strokovna komisija ministrstva za pravosodje in javno upravo je ugotovila, da je bila cenitev opravljena po predpisani metodologiji in da ni potrebe po ukrepih zoper cenilca.

V čakanju odziva in popravljalnih ukrepov
Računsko sodišče je vladi ter ministrstvoma za infrastrukturo in prostor ter pravosodje naložilo pripravo popravljalnih ukrepov in odzivnega poročila. Med drugim je treba v 90 dneh pripraviti načrte za poenotenje pogojev za vse cenilce in zagotovitev enotnega nadzora, za izdelavo metodologij ocenjevanja vrednosti in za poenotenje pravnih podlag za določanje odškodnin.