Računsko sodišče je revizijsko poročilo o prodaji Slovenske industrije jekla objavilo v ponedeljek, v njem pa ugotavlja, da takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše ni pravočasno seznanila državnega zbora s predmetom in metodami prodaje.

Poleg tega je sprejela program prodaje, v katerem ni bil predviden enak lastniški delež države za prodajo kot v takrat veljavnem odloku DZ-ja o prodaji državnega premoženja.

"Komisija za prodajo je bila v slabšem pogajalskem položaju"
Po oceni sodišča takratno ministrstvo za gospodarstvo in vlada v programu ob tem nista na jasen in merljiv način opredelila ciljev prodaje, ministrstvo pa ni zagotovilo ustreznih pogojev za delo komisiji za prodajo, ki jo je zadolžilo za izvedbo postopka prodaje. Ta pri tem ni ustrezno delovala in obveščala ministrstva.

Ministrstvo tudi ni zaznalo, da komisija ni imela ustreznih podlag in informacij za odločanje v postopku prodaje, pred pripravo programa prodaje pa ni podrobno proučila ne poslovanja družb v skupini Sij ne interesa mogočih vlagateljev in primernosti trenutka prodaje.

Komisija za prodajo je bila v slabšem pogajalskem položaju, saj je imela po navedbah sodišča ob presoji ponudb in med pogajanji manj informacij o poslovanju skupine Sij kot izbrani ponudnik, ruski Koks (prek podjetja Dilon).

"Najvišja možna cena in pogoji niso bili zagotovljeni"
Postopek pa je komisija vodila na način, ki ni zagotavljal najvišje mogoče prodajne cene in najboljših mogočih pogojev prodaje. Ministrstvo pa tega po oceni revizorjev ni zaznalo.

V postopku prodaje nista bila zagotovljeni niti preglednost in enakopravnost ponudnikov, predstavniki Sija in ministrstva pa so bili že pred objavo javnega poziva za zbiranje ponudb v stiku s predstavniki izbranega ponudnika, o čemer komisija ni bila obveščena.

"Vlada dala soglasje na podlagi pomanjkljivih podatkov"
Vlada je marca 2007 nato po oceni Računskega sodišča podala soglasje k prodajni pogodbi na podlagi pomanjkljivih podatkov in ni zaznala, da komisija za prodajo ni proučila vseh alternativnih možnosti prodaje posameznih odvisnih družb iz skupine Sij.

Ministrstvo pa ni ravnalo učinkovito niti po sklenitvi prodajne pogodbe, saj med drugim ni pridobilo pojasnil, zakaj je kupec ob plačilu nakazal presežno vsoto in plačilo izvedel z različnih transakcijskih računov, v poročilu še ugotavlja Računsko sodišče.