Medtem se četrtina zaposlenih spopada s slabšimi delovnimi pogoji kot pred izbruhom epidemije, predvsem v javnem sektorju. Med zaposlenimi v zasebnem sektorju pa zaznavajo več menjav in izgub delovnih mest, v raziskavi ugotavlja družba Valicon.

Oktobra je tri odstotke anketirancev odgovorilo, da delo v celoti opravljajo od doma. Pred epidemijo je ta delež znašal dva odstotka, so v sporočilu za javnost navedli v družbi za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje Valicon.

Lani spomladi, v času prvega vala epidemije, je bil delež vprašanih, ki so v celoti delali od doma, bistveno višji. Takrat je 22 odstotkov zaposlenih poročalo, da v celoti delajo od doma. Novembra lani je ta delež padel na 16 odstotkov, spomladi letos pa na 11 odstotkov.

pretekli mesec je delo pretežno ali v celoti na delovnem mestu opravljalo nekaj čez 90 odstotkov zaposlenih, medtem ko je aprila ta delež znašal 80 odstotkov.

Oktobra je 56 odstotkov vprašanih delalo na istem delovnem mestu in pod enakimi pogoji dela kot pred epidemijo. Medtem je 24 odstotkov vprašanih odgovorilo, da sicer delajo na istem delovnem mestu, a so delovni pogoji slabši. Pri tem je delež teh, ki poročajo o slabših delovnih pogojih, statistično značilno višji med zaposlenimi v javnem sektorju.

Po drugi strani pa so zaposleni pogosteje odgovorili, da zdaj delajo na drugem delovnem mestu oz. da so zaradi izbruha epidemije izgubili delo. O menjavi delovnega mesta je oktobra tako poročalo 11 odstotkov zaposlenih, medtem ko o izgubi delovnega mesta poročajo štirje odstotki vprašanih.

V Valiconu prav tako spremljajo oceno in pričakovano finančno stanje ter osebno potrošnjo. Ta dva indikatorja spremljajo od zadnje finančne in pozneje gospodarske krize leta 2009. Razmerja med njima predstavljajo dober indikator, ki nakazuje, ali smo bližje obdobju recesije ali gospodarske rasti.

Kot so pojasnili, je za čas recesije značilen prevladujoč delež segmenta "prikrajšanih", to so tisti, katerih finančno stanje je slabše, obseg potrošnje pa nižji, kot je bil pred pol leta. Nasprotno je za čas gospodarske rasti značilen prevladujoč delež segmenta "preskrbljenih", to so tisti, katerih finančno stanje in potrošnja sta, glede na obdobje pred pol leta, nespremenjena ali boljša oz. večja.

Na začetku epidemije so raziskovalci zaznali nov vzorec, v katerem je bil prevladujoč delež "pozornih". To so tisti, ki pričakujejo poslabšanje finančnega stanja in so že, ali pa pričakujejo, da še bodo, znižali obseg potrošnje. Ta delež se je nato nekoliko umiril, a se je na račun poslabšanja epidemičnih razmer ter strahu pred draginjo vrnila previdnost, ponovno se je povečal delež "pozornih", zvišal se je tudi delež "prikrajšanih" in znižal delež "preskrbljenih", je ocenil Andraž Zorko iz Valicona.

"K temu so bolj kot dejanska sprememba finančnega stanja oziroma epidemija kot taka prispevala poročanja v medijih o dvigu cen energentov in drugih življenjskih potrebščin. V prvi polovici oktobra, ko je bilo teh poročil največ, se je občutno poslabšala ocena finančnega stanja," je pojasnil. Pri tem je poudaril, da smo od razmerij, ki so značilna za začetek recesije, v tem trenutku še dokaj daleč. V prihajajočem prazničnem decembru pa se utegne vsaj kratkoročno povečati potrošnja.

Valicon je meritve opravil med 29. in 31. oktobrom v okviru raziskave Novanormalnost na vzorcu 520 ljudi.