V farmacevtski industriji je lani močno odmevala ločitev švicarskega farmacevtskega velikana Novartis, ki velja za enega od petih največjih farmacevtskih koncernov na svetu, in njegove hčerinske družbe Sandoz. Oddelitev je bila zelo pomembna tudi za Slovenijo, saj gre za dve podjetji, ki sta pri nas prek Leka prisotni že več kot 20 let, v tem času pa sta se z večmilijardnimi investicijami prebili med največje vlagatelje v slovensko gospodarstvo.

Ob novembrskem obisku proizvodnih enot obeh podjetij je bilo tako na lokacijah v Ljubljani kot v Mengšu jasno, da je ločitev še sveža in da je številni zaposleni še niso zares ponotranjili. "Čeprav sem zdaj zaposlen v podjetju Novartis, doma ob odhodu v službo še vedno rečem, da grem v Lek," je na pol v šali dejal eden od strokovnjakov v proizvodnji trdih delcev Novartisa v Ljubljani, ki je bil pred tem 20 let zaposlen v Leku. Spada namreč med približno polovico od 7000 zaposlenih, ki po ločitvi podjetja na dva dela svoje delo nadaljujejo v Novartisu.

Na prepletenost podjetij dodatno nakazuje dejstvo, da so v skupini Novartisovih strokovnjakov, ki so nam razkazali del svojih prostorov v Ljubljani in Mengšu, številni od njih še vedno nosili delovna oblačila z logotipi Leka. "Če vidite koga, ki na majici nosi logotip Leka, to ne pomeni, da je tam zaposlen. Po oddelitvi smo namreč v procesu menjave logotipov," so nas opozorili.

Mnogi iizmed zaposlenih sicer kljub prezaposlitvi še naprej opravljajo isto delo v istih prostorih. Znake, ki pričajo o dolgoletni prepletenosti podjetij, lahko medtem vidimo tudi v prostorih Leka, ki je bil sicer vse od leta 2002 do lanske oddelitve del Novartisa. V konferenčni sobi, kjer smo se pogovarjali s članom uprave Leka, je bil denimo napis "A Novartis Division" (ang. Novartisova divizija) v logotipu podjetja Sandoz zgolj provizorično prelepljen s samolepilnimi listki.

A logotipi na majicah in v konferenčnih sobah so še najmanj kompleksen del procesa, ki se je v zadnjem letu odvil v sklopu oddelitve. Ta je bila v Sloveniji med najzahtevnejšimi, saj je bil Lek močno vpet v delovanje obeh podjetji, ki sta ločitev uradno končali oktobra. Sandoz oz. v Sloveniji pod njegovim okriljem Lek se namreč odslej kot samostojno podjetje osredotoča na področje generičnih in podobnih bioloških zdravil, Novartis pa je vse svoje kapacitete usmeril v inovativna zdravila na področju hematologije, onkologije, imunologije, nevroznanosti in kardiovaskularnih bolezni. Vse Lekove dejavnosti in zaposleni, povezani z razvojem in proizvodnjo inovativnih zdravil, so bili tako julija letos preneseni na novoustanovljeno družbo Novartis Slovenija, d. o. o.

Po začetni negotovosti se je oddelitev izkazala za veliko priložnost

Uprava Novartisa je ob napovedi oddelitve avgusta lani v Baslu pojasnjevala, da je cilj povečati vrednost za delničarje, saj ločitev vsakemu od obeh podjetji omogoča osredotočenost na svoje področje in lažje izvajanje neodvisnih strategij rasti. Napoved je sicer v državah, kjer sta podjetji prisotni – Novartis ima podružnice v okoli 140 državah –, povzročila veliko vznemirjenja in odprla številna vprašanja o usodi zaposlenih in prihodnosti posameznih lokacij farmacevtskega velikana.

Sorodna novica 400-milijonska naložba Sandoza v Lendavi naj bi prinesla več kot 300 delovnih mest

"Oddelitev sem pričakoval. Novartis je bil zadnji farmacevtski velikan na svetu, ki se je odločil oddeliti generično dejavnost. Tako ni šlo za veliko presenečenje, veliko vprašanje pa je bilo, kaj bo to pomenilo za farmacijo v Sloveniji. Ključno vprašanje je bilo, ali bo Sandoz ostal glavno podjetje za generično proizvodnjo," se trenutka, ko je uprava Novartisa najavila namero o oddelitvi, spominja direktor korporativnih zadev in član uprave Leka Gregor Makuc.

Kot je dodal, pa je kmalu postalo jasno, da namerava Sandoz po oddelitvi ne samo ohraniti, temveč okrepiti svoje dejavnosti v Sloveniji. "To je bilo za vse nas veliko olajšanje, tako za partnerje kot za proizvodne in razvojne obrate. S svojimi dejavnostmi pokrivamo več kot 150 trgov po svetu, kar pomeni, da na nas računajo številni zdravstveni sistemi in pacienti," je poudaril Makuc.

Kot ocenjuje, je poteza za Slovenijo prinesla veliko priložnost, saj sta iz enega ogromnega podjetja nastali dve. "Če prištejemo še Krko, imamo zdaj na slovenskem trgu tri velike igralce, ki med sabo tekmujejo za kadre, posle in vse drugo. To povečuje kakovost vseh deležnikov na slovenskem trgu in za nas predstavlja veliko spodbudo," je prepričan.

O razcvetu priča tudi preplet farmacevtske proizvodnje in gradbišč

Po ločitvi podjetij je upravna stavba na Verovškovi ulici v Ljubljani po nadstropjih razdeljena med Novartis in Sandoz/Lek. Novartis Slovenija ima tam vse podporne in upravne službe, ekipo za marketing in nadzor kakovosti, poleg tega pa se iz tam izvaja tudi del globalnih operacij. Največji del ljubljanskega kampusa sicer zavzema Novartisova proizvodnja trdih izdelkov (končnih oblik zdravil – tablet, kapsul in drugih peroralnih dozirnih oblik zdravil), ki je hkrati tudi največja tovrstna proizvodnja v Novartisovi mreži nasploh. Lek/Sandoz pa ima v Ljubljani poleg proizvodnje aseptičnih izdelkov in drugih pomembnih Lekovih poslovnih in podpornih služb tudi vodilni Sandozev razvojni center.

Lokacija v Mengšu ni tako mešana kot v Ljubljani, saj tam večinoma deluje Novartis s svojo proizvodnjo bioloških zdravil in farmacevtskih učinkovin ter Novartisov razvojni center za biološka zdravila. Lek medtem na lokaciji v Mengšu proizvaja in pakira probiotik, poleg tega pa na lokaciji v Lendavi poteka Lekova proizvodnja antiinfektivov in pakiranje končnih farmacevtskih oblik. Četrta Lekova proizvodna lokacija na Prevaljah pa se je s koncem preteklega leta zaprla, saj se je Sandoz še pred oddelitvijo proizvodnjo antibiotikov odločil preseliti v Avstrijo.

A kljub ugasnitvi koroške proizvodnje se zdi, da je ob številnih tekočih in napovedanih investicijah slovenska farmacevtska industrija na drugih lokacijah po Sloveniji na pragu razcveta. Če je oddelitev podjetij na številnih lokacijah v drugih državah pomenila krčenje dejavnosti in odpuščanja, je bil učinek v Sloveniji namreč ravno obraten. Na to nakazujejo tudi obsežna gradbišča na obeh lokacijah – v Mengšu in Ljubljani – ter tudi v Lendavi, ki jo je Sandoz izbral kot svojo prvo večjo investicijo po oddelitvi.

Sorodna novica Nov Lekov center za biološka zdravila naj bi Lendavi prinesel 300 delovnih mest

Na lokaciji v Prekmurju se je gradnja visokotehnološkega centra za proizvodnjo bioloških podobnih zdravil začela 11. decembra. Objekt bo predvidoma začel delovati v drugi polovici leta 2026, Sandoz pa bo v projekt vložil več kot 300 milijonov evrov. "Gre za največjo neposredno zasebno investicijo v zgodovini Slovenije, ki bo prinesla okoli 300 novih zaposlitev. Od tega bo več kot polovica delovnih mest z univerzitetno izobrazbo, ki imajo veliko dodano vrednost," je poudaril Makuc. Približno 50 milijonov evrov bo v gradnjo visokotehnološkega centra vložila tudi država. Na ministrstvu za gospodarstvo napovedujejo, da bo naložba okrepila razvoj Pomurja ter pozitivno vplivala tako na farmacevtsko industrijo kot z njo povezane panoge.

"Investicija v Lendavo je bil prvi močan signal, da Sandoz v Sloveniji misli resno. Sledila je druga investicija v nov razvojni center za podobna biološka zdravila v Ljubljani. Gre za okoli 92 milijonov evrov in okoli 200 novih zaposlitev znanstvenikov," je dodal Makuc. Do leta 2026 bo tako Lekova ljubljanska lokacija postala ena ključnih lokacij za razvoj podobnih bioloških zdravil v Sandozu.

Z novimi naložbami ne odlaša niti Novartis, ki je sicer v zadnjih 20 letih v Slovenijo vložil več kot 3,5 milijarde evrov, če upoštevamo še prevzem Leka, pa je bilo vloženih 5,5 milijarde evrov. Trenutno je na lokaciji v Ljubljani v teku 200-milijonska naložba v gradnjo proizvodnje aseptičnih izdelkov, ki bo postala ključen del Novartisa Slovenija, na lokaciji v Mengšu pa Novartis trenutno gradi BioCampus, ki bo namenjen napredni biotehnologiji, za gradnjo proizvodnih zmogljivosti v Mengšu pa so trenutno aktivne naložbe v skupni vrednosti okoli 190 milijonov evrov.

Zakaj je slovenska farmacija privlačna za švicarske milijone?

Ob tako obsežnih naložbah se pojavlja vprašanje, kaj Slovenijo dela tako privlačno za švicarske milijarde. "Ko sem prišel sem in videl, da ima 2-milijonska država tako pomembno vlogo v Novartisu, sem bil precej impresioniran. Mislim, da lahko to pripišemo kvaliteti izobraževalnega sistema, ki usposablja strokovnjake na najvišji ravni, in notranji strokovnosti, ki se je razvila na podlagi dolgoletne tradicije farmacevtske industrije v Sloveniji. Glavni razlog za takšne investicije so torej tukajšnji ljudje," ocenjuje predsednik Novartisa Slovenija Aymeric Royere, Francoz, ki je v 18-letni karieri pri Novartisu pred prihodom v Slovenijo delal tudi v Franciji, Avstraliji, Švici in Belgiji.

"Slovenija ima dolgo zgodovino strokovnosti ter znanja in izkušenj na področju farmacije. Največja dodana vrednost, ki jo imamo tu, so ljudje, delovna sila. Po eni strani imajo močno tehnično znanje, ki nam omogoča, da se osredotočamo na nove tehnologije in proizvode, ne glede na to, kako zahtevni so za proizvodnjo. Poleg tega pa imajo ustrezno razumevanje, kaj je nujno za zanesljivo proizvodnjo – da so vsakič znova izpolnjeni postavljeni roki, da je vedno zagotovljena najvišja kakovost in tudi varnost produktov, kar pričakujejo tudi pacienti," pa je prednosti Slovenije in glavne vzroke za švicarske investicije povzela direktorica Novartisove proizvodnje trdih izdelkov v Ljubljani Daniela Zaccara.

Na podobne odgovore smo naleteli tudi pri drugih sogovornikih. Da so glavna prednost Slovenije domači strokovnjaki, njihovo znanje in dolgoletna tradicija prepletanja akademske in industrijske sfere, ki ustvarja učinkovit ekosistem, so poudarjali tako predstavniki farmacevtske industrije kot politike in visokošolskega sistema. Ob tem imajo pomembno vlogo gotovo tudi stroški poslovanja, ki so v Sloveniji nižji kot v državah zahodne Evrope. "Jasno je, da se z vidika plač bolj splača poslovati tu. Ampak ne gre samo za nižje plače, gre za najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Na koncu dosegamo primerljivo kakovost kot v Avstriji, Nemčiji in Švici, ampak za nižjo ceno," je ob tem poudaril Gregor Makuc.

"Bolj kot nižji stroški plač in proizvodnje nasploh so pomembne kontinuiteta, kakovost, tradicija, znanje. Vse to Slovenijo dela zanimivo za investicije. Imamo dober sloves glede zagotavljanja kakovosti in predvsem zelo dobro razmerje med kakovostjo in ceno," je poudarila tudi Polonca Kuhar, direktorica bioloških učinkovin pri Novartisu Slovenija. Kot je poudarila, je na tem oddelku med zaposlenimi več kot 95 odstotkov Slovencev.

Frangež: Oddelitev ima široke pozitivne posledice za slovensko gospodarstvo

O slovenski farmacevtski industriji in švicarskih investicijah, ki se stekajo vanjo, smo govorili tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevžem Frangežem. "Ko so na dan prišle novice o oddelitvi Sandoza od Novartisa, smo na ministrstvu začutili tudi grožnjo slovenskemu gospodarstvu. Ampak ko so nam bili pojasnjeni načrti in investicije, ki bi okrepile Lek kot največjo proizvodno lokacijo Sandoza ob ohranjanju Novartisovih dejavnosti v Sloveniji, vključno s področjem inovativnih zdravil, je kmalu postalo jasno, da ta poteza za Slovenijo odpira nove priložnosti. Gre za poslovno odločitev, ki ima zelo široke pozitivne posledice za slovensko gospodarstvo," je prepričan.

Farmacevtska industrija že zdaj predstavlja enega od stebrov slovenskega gospodarstva. V BDP prispeva okoli 5 odstotkov, v Sloveniji neposredno zaposluje okoli 10 tisoč ljudi, približno tri- do štirikrat več ljudi pa je zaposlenih v podpornih dejavnostih. "Tako Novartis kot Sandoz v Sloveniji načrtujeta razvoj v smeri nadgrajevanja svojih kapacitet na področju generičnih in podobnih bioloških zdravil oz. inovativnih zdravil. S tem v mislih je v teku priprava akcijskega načrta za okrepitev nadaljnje konkurenčnosti našega gospodarstva, ki bo zadostil tudi potrebam te preobrazbe farmacevtske industrije," je napovedal državni sekretar.

Hitro širjenje industrije predstavlja izziv za izobraževalni sistem

Trenutno je tako v Novartisu Slovenija kot v Leku velika večina zaposlenih, okoli 90 odstotkov, Slovencev. Ob tako hitrem razvoju in širjenju kapacitet pa so pred izziv postavljene tudi izobraževalne ustanove, ki vsa ta leta skrbijo za to, da v farmacevtsko industrijo vstopajo vedno novi izurjeni strokovnjaki.

"Težava je, da pri zagotavljanju tako zelo povečanih potreb po kadrih, rešitve niso dolgoročno vzdržne. Seveda moramo potrebe po kadrih za podjetja, ki so pripravljena investirati v slovensko farmacijo, izpolniti nemudoma, ampak ob tem moramo ločiti med tem, kaj so kratkoročne rešitve za nekaj let in kaj so dolgoročne rešitve. Več sto novih strokovnjakov bo potrebnih v prihodnjih nekaj letih, ampak ta potreba ne bo tako velika vsako leto naslednjih deset let. Zato moramo biti premišljeni pri tem, kako širimo kapacitete in opremo za zadostitev trenutnim potrebam. Ob tem moramo namreč slediti dolgoročnim ciljem. Gre za velik logistični zalogaj," je pojasnil profesor na fakulteti za farmacijo in tudi nekdanji dekan Borut Božič.

S širjenjem industrije se tako postopno širijo tudi izobraževalne kapacitete. "V naslednjih letih načrtujemo gradnjo nove stavbe, ampak smo že vsaj deset let v zaostanku. Na trenutnih lokacijah zadostna širitev ni mogoča – študij namreč vključuje veliko laboratorijskega dela, za kar potrebujemo veliko prostora," je pojasnil Božič. Poleg tega se – predvsem zaradi krepitve farmacevtske industrije na vzhodu države – pripravlja tudi študijski program farmacije na Univerzi v Mariboru.

Za lažje načrtovanje zagotavljanja potreb ljubljanska fakulteta kontinuirano sodeluje z vsemi tremi največjimi podjetji – Krko, Novartisom Slovenija in Lekom – ter tudi z manjšimi podjetji. Vodstvo fakultete se letno srečuje z vodstvi velikih farmacevtskih podjetij, na katerih si izmenjujejo informacije o dejavnostih, strateških usmeritvah, pričakovanjih in potrebah na obeh straneh. Na podlagi tega se odvijajo številni projekti, podjetja vsako leto organizirajo večdnevne dogodke za študente, njihovi strokovnjaki pa svoje znanje na študente prenašajo tudi kot nosilci posameznih predmetov na fakulteti, mentorji projektov ali kot gostujoči predavatelji. Študenti sodelujejo tudi na raziskovalnih tekmovanjih, ki jih organizira farmacevtska industrija – denimo Krkine nagrade ali Lekov BioCamp.

Ob tem Božič poudarja, da so farmacevti tudi ključen del javnega zdravstva in lekarniške mreže in da so nujni zunaj zasebnega sektorja. "Skušamo biti usklajeni s potrebami na obeh straneh. Seveda je problem, ker so možnosti v privatnem sektorju ob tako obsežnih investicijah tako velike, da privabljajo kader iz preostalih sektorjev. Seznanjeni smo s to situacijo in iščemo rešitve, kako dovolj strokovnjakov zagotoviti tudi za druge sektorje," je dejal. Fakulteta je tako že večkrat povečala vpis na programe, nazadnje na programu farmacija s 165 na 180 v študijskem letu 2023/24.

Kako pomembni trgovinski partner Slovenije je Švica?

Vse močnejša farmacevtska dejavnost, ki se razvija na krilih švicarskih investicij, v zadnjih letih močno vpliva tudi na gospodarsko menjavo med Švico in Slovenijo. Po podatkih Sursa se je Švica na račun farmacevtskih in organskih kemičnih proizvodov leta 2019 prebila med največjih pet zunanjetrgovinskih partneric Slovenije, leta 2022 pa je dosegla 19,4 milijarde evrov (od tega 11,1 milijarde izvoza) in se s tem zavihtela na vrh lestvice ter prehitela celo Nemčijo. A podrobnejši pogled razkriva, da je pomen Švice za slovenski izvoz in uvoz odvisen tudi od metodologije, ki jo uporabimo. Kot so že konec leta 2022 opozorili tudi na Financah, je med statistiko, ki jo spremlja Statistični urad RS (Surs), in podatki Banke Slovenije, velika razlika.

Surs namreč pri spremljanju podatkov o uvozu in izvozu upošteva le načelo prehajanja meje. To v praksi pomeni, da se v to statistiko blagovne menjave prišteva tudi blago, ki ga švicarsko farmacevtsko podjetje kupi denimo na Kitajskem in prek Slovenije nato pretovori in proda v ZDA. Blago pri tem dejansko vstopi in izstopi iz Slovenije, zato ga Surs prišteva v statistiko, čeprav je lastništvo ves čas v tujini. Gre za t. i. oplemenitenje blaga oziroma reeksport, ki ima minimalen prispevek k slovenskemu BDP-ju, saj gre v resnici zgolj za logistično storitev.

Na Banki Slovenije medtem v statistiki uvoza in izvoza upoštevajo načelo menjave lastništva, kjer je za to, da se določeno blago prišteva k izvozu oz. uvozu potrebno, da je ob prehodu meje tudi dejansko v lasti slovenskih subjektov. A po tej metodologiji Švice ne najdemo na vrhu seznama, temveč je ni niti med 15 najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije.

Razlog je predvsem v tem, da švicarska farmacevtska podjetja prek Slovenije v zadnjih letih tovorijo vse večje količine farmacevtskih produktov, kar je jasno razvidno predvsem od leta 2018 dalje, ko je na Brniku začel delovati eden največjih logističnih centrov za skladiščenje farmacevtskih produktov na svetu podjetja Kuehne + Nagel, ki ga Sandoz uporablja za pretovarjanje blaga po vsem svetu, tudi tistega, ki ni povezano s slovensko farmacevtsko industrijo.

A kot je poudaril Gregor Makuc, se bodo podatki Sursa in Banke Slovenije kmalu uskladili – na Leku so namreč v letih 2022 in 2023 zamenjali model in spremenili način poslovanja s švicarsko matično družbo Sandoz AG. "Lek d. d. ne opravlja več dodelavnih storitev, pri katerih od naročnika – družbe Sandoz AG – prejema materiale v dodelavo, materiali pa so vseskozi last naročnika, temveč izvaja pogodbeno proizvodnjo, pri kateri Lek sam naroča in kupuje materiale, jih dodela in nato proda naročniku," je pojasnil. V praksi to za poslovanje Leka pomeni višje prihodke od prodaje in višje stroške prodanih proizvodov, na dobičkonosnost poslovanja pa sprememba modela ne vpliva, je dodal.

V uradnih statistikah uvoza in izvoza pa opisana sprememba pomeni povečanje uvoza in izvoza za vrednost materialov, ki jih Lek zdaj kupuje od švicarske družbe Sandoz in drugih dobaviteljev ter nato proda naročniku. Ker so prakso pri Leku dokončno spremenili šele v zadnjem četrtletju lani, se bodo sicer spremembe v uradnih statistikah po besedah Makuca v celoti videle ob koncu letošnjega leta.

Skladišče, skozi katero potujejo farmacevtski izdelki z vsega sveta

Kot omenjeno, je glavni "krivec" za tako bliskovit vzpon Švice na Sursovi lestvici trgovinskih partneric Slovenije skladišče logističnega podjetja Kuehne + Nagel na Zgornjem Brniku, skozi katerega potujejo ogromne količine farmacevtskih proizvodov. Slovenska hčerinska družba mednarodnega podjetja s sedežem v Švici je jasen kazalnik tega, kako se z razvojem farmacije v Sloveniji razvijajo tudi njene podporne panoge.

Na zemljišču v neposredni bližini letališke steze, kjer se je še leta 2017 razprostiral zgolj travnik, je v manj kot letu dni zrasel in začel delovati moderen logistični center, katerega del je tudi farmacevtsko skladišče, ki lahko naenkrat sprejme do 80 tisoč palet farmacevtskih produktov.

Projekt je nastal v sodelovanju z Novartisom in Sandozem, po oddelitvi pa je glavni partner logističnega centra Sandoz. "40 tisoč kvadratnih metrov skladiščnega prostora je razdeljenega v dve enoti. V eni skladiščimo vse produkcijske materiale – embalažo, aktivne učinkovine, sestavine, vse, kar je nujno za proizvodnjo –, v drugi pa končane farmacevtske proizvode, ki jih nato od tod pošiljamo na vse celine, v več kot 100 držav, po zraku, tleh in vodi," je ob obisku logističnega centra pojasnil direktor pogodbene logistike Aleš Lampret.

Farmacevtski produkti so sicer med najzahtevnejšim blagom za skladiščenje in transport. "Pri zdravilih gre za kombinacijo zagotavljanja ustreznih pogojev, varnosti, regulacije. Vse, kar se da nadzirati in omejiti, je na tem področju v veljavi," je poudaril direktor Kuehne + Nagel, pristojen za jadransko regijo, Borut Vrviščar.

"Vsi produkti morajo na poti od proizvodnje do pacienta ohraniti nivo kakovosti. Če se motnje pojavijo na kateri koli točki dobavne verige, pacient ne dobi tega, kar je pričakovano. Poleg tega lahko ima to tudi nepričakovane negativne stranske učinke. Zato moramo toliko bolj poskrbeti za to, da se produktov nihče ne dotika, da nanje nihče ne vpliva. Vsi, ki sodelujejo pri procesu, morajo zato biti ustrezno usposobljeni in nadzorovani," je dodal Lampret.

Ko se je Švica kmalu po začetku delovanje centra, skozi katerega so potovale vse večje količine farmacevtskega blaga, začela vzpenjati na lestvici trgovinskih partnerjev, so razvoj spremljali tudi v podjetju Kuehne + Nagel. "Ta sprememba na lestvici je pritegnila precej pozornosti, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Švici. Pred leti nas je obiskal celo tedanji finančni minister. Takrat smo mu poskusili pojasniti, tako kot zdaj vam, da zgolj opravljamo svoje delo," je pojasnil Vrviščar.

Kot je poudaril Lampret, ima podoben sloves kot slovenska farmacija tudi logistična panoga. "Da smo zanesljiv logistični partner, je v teh letih postalo znano tudi zunaj Slovenije, dobivamo ponudbe iz Italije, Avstrije in drugih držav," je pojasnil Lampret. V podjetju sicer ob razvoju in širjenju farmacevtske industrije v prihodnost gledajo optimistično, saj so prepričani, da ima lahko od tega koristi celotno slovensko gospodarstvo.