
Na letošnji 19. licitaciji vrednejših sortimentov lesa, ki se v industrijski coni v Pamečah pri Slovenj Gradcu zaključuje z dnevom odprtih vrat, so organizatorji zbrali 6523 hlodov v skupni količini skoraj 7000 kubičnih metrov. To je nekaj manj kot lani.
Hlode je ponudilo 611 lastnikov gozdov, večinoma iz Slovenije, skupno več kot 17.000 ponudb pa je na licitaciji oddalo 55 kupcev, kar je podobno kot zadnja leta. Tudi kupcev je bilo največ iz Slovenije, in sicer 23, drugi pa so iz 11 evropskih držav, od Srbije do Portugalske.
Kupci iz Kitajske niso dali samostojne ponudbe, ampak so na licitaciji sodelovali prek slovenskih posrednikov, skupno pa bodo z letošnje licitacije na Kitajsko odpeljali približno 20 odstotkov ponujenega lesa, je na predstavitvi rezultatov licitacije v Slovenj Gradcu povedal strokovni tajnik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in eden glavnih organizatorjev Jože Jeromel. Sicer pa bo velik del lesa ostal v predelavi v Sloveniji, je dodal.
Na letošnji licitaciji ponujene cene niso dosegle rekordov iz prejšnjih let, vseeno pa so organizatorji z doseženim zadovoljni. Kot hlod se je po doseženi ceni na drugo mesto letošnje licitacije uvrstil hlod javorja rebraša, ki so ga na licitacijo pripeljali s Hrvaškega, zanj pa je lastnik dobil dobrih 13.300 evrov.
Na tretje mesto med hlodi se je uvrstil še en hlod oreha iz BiH-a, za katerega je lastnik iztržil dobrih 12.200 evrov. Na četrto mesto med hlodi pa se je uvrstil hrast, za katerega bo lastnik iz Mislinjske doline dobil skoraj 12.000 evrov. Najvišjo ceno za kubični meter je dosegel javor rebraš, in sicer 7200 evrov za kubični meter. "Kupec za javorje rebraše je hrvaško podjetje, najdebelejše orehe pa je kupilo avstrijsko podjetje," je povedal Jeromel. Avstrijsko podjetje po njegovih besedah kupuje debelejše hlode, ki jih bo odpeljalo na razrez v Nemčijo, namenjeni pa bodo za izdelavo pohištva po svetu, med drugim na Japonskem.
Precej smrekovega lesa ostalo neprodanega, a že dobivajo ponudbe za drugi krog licitacije
Precej lesa je sicer ostalo neprodanega. Doslej v prvem krogu licitacije niso nikoli prodali manj kot 94 odstotkov ponujenega lesa, letos pa so v prvem krogu prodali nekaj več kot 80 odstotkov lesa. To pa predvsem na račun neprodane smreke, saj je ostalo neprodanih kar 780 kubičnih metrov smreke. A po Jeromlovih besedah to organizatorjev ne skrbi, saj so prejeli že nekaj ponudb za nakup v drugem krogu licitacije.
Organizatorji so za izvedbo letošnje licitacije sicer imeli precej težav z zagotavljanjem prostora, potem ko jih je lani inšpekcija opozorila in tudi oglobila, ker so licitacijo izvajali na kmetijskem zemljišču. Letos so prostorske možnosti iskali tudi zunaj regije, med drugim v Šaleški dolini in Avstriji, na koncu pa so skupaj s slovenjgraško občino našli začasno lokacijo na nepozidanih stavbnih zemljiščih v Pamečah pri Slovenj Gradcu. Koroški organizatorji in Zveza lastnikov gozdov Slovenije še vedno računajo na možnosti spremembe zakonodaje, da bi lahko v prihodnje v zimskem obdobju, ko ni rastja, licitacijo izvedli na katerem od kmetijskih zemljišč na Koroškem.
Največja licitacija v Srednji Evropi
Po Jeromlovih besedah je to že več kot deset let največja licitacija lesa v Srednji Evropi. "Najbližje licitacije so v Avstriji, vendar zdaleč ne dosegajo naših količin," je dejal. Končne številke glede prometa letošnje licitacije še ni, za zdaj Jeromel ocenjuje, da je izkupiček licitacije v prvem krogu bil dobra dva milijona evrov.
Na strokovno vlogo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in predvsem revirnih gozdarjev pri licitaciji je spomnil direktor ZGS-ja Gregor Danev. "Veseli nas, da po toliko letih znamo skupaj z lastniki prepoznati dodano vrednost v drevju, ki raste na terenu," je dejal Danev.
Poudaril je pomen licitacije kot učilnice v naravi. Danes videno je plod dela v lanskem letu, predstavlja pa okoli tri promile vsega lesa, ki je bil lani izbran na podlagi skupne izbire, je dejal. Lani so v Sloveniji po podatkih ZGS posekali 4,6 milijona kubičnih metrov lesa, od tega je bilo okoli 2,5 milijona kubičnih metrov lesa skupne izbire.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje