Po navedbah statistikov se je izraziteje povečalo število delovno aktivnih moških (za 0,7 odstotka, na nekaj več kot 505.700), njihova povprečna starost pa je 43 let.

Število delovno aktivnih žensk se je medtem po štirih zaporednih mesecih rasti znižalo, in sicer za 0,1 odstotka, na približno 411.100. V povprečju so bile stare 43,8 leta.

Statistični urad je postregel tudi s podatki o invalidskih podjetjih. Konec leta 2021 jih je bilo v registru invalidskih podjetij vpisanih 155 z vsaj eno zaposleno osebo, število teh pa se vse od leta 2018 povečuje.

Skupno je bilo v teh podjetjih zaposlenih nekaj več kot 11.500 delovno aktivnih oseb, kar je 0,4 odstotka več kot konec leta 2020.

Več kot tri četrtine, 77,5 odstotka, jih je bilo zaposlenih v invalidskih podjetjih v zasebnem sektorju, kljub temu pa je bilo povečanje števila zaposlenih na letni ravni izrazitejše v javnem sektorju.

Sicer pa je bilo v Sloveniji konec lanskega leta po navedbah statističnega urada 13 odstotkov več delovno aktivnih oseb kot konec leta 2005. Tri četrtine vseh je bilo zaposlenih v zasebnem sektorju. V obdobju 2005–2021 se je število delovno aktivnih v javnem sektorju povečalo za dva odstotka, v zasebnem sektorju pa za 17 odstotkov.

V okviru javnega sektorja je bilo v tem obdobju opaziti porast števila delovno aktivnih v sektorju država (za 23 odstotkov), v javnih družbah pa precejšen upad (za 32 odstotkov). Delež žensk je bil približno 45-odstoten.

Upad pri mlajših

Glede na starostno strukturo so statistiki v tem obdobju zaznali upad števila zaposlenih v skupini 15–29 let (za 15 odstotkov) in precejšen porast v skupini 55 in več let (za 200 odstotkov). Pri moških je bilo to povečanje 120-odstotno, pri ženskah pa 500-odstotno, kar je po navedbah urada "razumljivo, saj je bila prej starostna meja za upokojitev pri ženskah nižja kot pri moških".

Glede na izobrazbeno strukturo je bilo za 21 odstotnih točk več delovno aktivnih žensk z dokončano višje- oz. visokošolsko izobrazbo kot konec leta 2005. Takih z dokončano srednješolsko izobrazbo je bilo nekoliko manj kot tistih z višješolsko izobrazbo, in sicer 45 odstotkov, kar je devet odstotnih točk manj kot konec leta 2005.

Pri moških je bil delež tistih z dokončano višje- oz. visokošolsko izobrazbo 26-odstoten, tistih s srednješolsko izobrazbo pa 63-odstoten, medtem ko sta konec leta 2005 ta deleža znašala 16 oz. 60 odstotkov.

Primerjava med letoma 2005 in 2021 je pokazala padec delovno aktivnih v dejavnostih kmetijstva, rudarstva in industrije ter precejšen porast v storitvenih dejavnostih, tudi negospodarskih, kot so zdravstvo, sociala, izobraževanje in znanost, so še dodali v statističnem uradu.