Revizorji so v danes objavljenem poročilu ugotovili, da je Unija z različnimi ukrepi omejila motnje v kmetijsko-živilskem sektorju, ki ga je "covidni šok" močno prizadel. Pandemija je vplivala na dobavne verige kmetijskih pridelkov. Prevoz, zlasti čezmejni, je bil otežen. Samopostrežne trgovine so imele težave z dobavo.

Evropska komisija je na samem začetku pandemije objavila smernice o "zelenih voznih pasovih" v zvezi s čezmejnim pretokom blaga in pomagala zagotoviti prosto gibanje sezonskih delavcev, s čimer so se po ugotovitvah Evropskega računskega sodišča ublažili motnje v sektorju.

Hitro je bil vzpostavljen tudi okvir neposredne podpore v skupni vrednosti 712 milijonov evrov, in sicer z izredno prerazporeditvijo neporabljenih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, s katero se je zagotovila pomoč do 7000 evrov na kmeta in 50.000 evrov na malo ali srednje podjetje v sektorju.

V Bruslju so ob tem poenostavili tudi okvir za državne pomoči, saj je veliko podpore prišlo tudi iz nacionalnih sredstev.

Boljša usmerjenost na tiste, ki pomoč potrebujejo

Vendar bi lahko bila podpora v primeru morebitnih podobnih kriz v prihodnosti uspešnejša, če bi se pomoč bolj usmerila na tiste sektorje in kmete, ki jo dejansko potrebujejo. Neposredna podpora po ugotovitvah revizorjev namreč ni bila dovolj dobro usmerjena na upravičence, ki so jo najbolj potrebovali.

Mnoge države Unije so tako podprle kmete v določenem sektorju, ne glede na to, ali so imeli izgube ali ne. Zato so nekateri kmetje lahko prejeli podporo, čeprav nanje kriza ni vplivala, drugi pa so prejeli čezmerno veliko pomoči.

Velike razlike med državami

Revizorji opozarjajo tudi, da so bile med državami EU-ja velike razlike v stopnji pomoči iz javnih sredstev, kar je lahko povzročilo nelojalno konkurenco na notranjem trgu.

"Evropski agroživilski sektor je covidna kriza močno prizadela. Žal pa se je temu pridružila še ruska vojna v Ukrajini, ki prav tako pomeni znaten izziv za varnost preskrbe EU-ja s hrano," je ob objavi poročila sporočila članica Evropskega računskega sodišča Joelle Elvinger, ki je vodila revizijo.

Elvinger upa, da bodo revizorji s svojimi ugotovitvami prispevali k temu, da se bosta v prihodnosti izboljšala oblikovanje in ciljna usmerjenost ukrepov EU-ja za odzivanje na krize, ki so namenjeni podpori agroživilskemu sektorju.

Revizorji so pri pripravi poročila natančneje preverili izvajanje ukrepov Unije v petih članicah – Grčiji, Španiji, Franciji, na Poljskem in v Romuniji.