Že upad števila ribičev v uradnih statistikah kaže, da je poklic vse manj zanimiv. Po podatkih državne statistike je v morskem ribolovu zaposlenih sto ljudi. "Ne vem, kje ste dobili to številko. Po naše nas je pol manj. Ribištvo umira," je prepričan Sava Rakič, s katerim se pred plovbo srečamo na koprskem ribiškem pomolu.

Evropska unija preprečuje posodobitve
"Vse manj je ribe in vse več birokracije. Flota je vse starejša, sodobnejših in močnejših bark ne smemo imeti," ga dopolni Kristijan Jež, ki nadaljuje ribiško družinsko tradicijo. "Prihodnost je propad. Kot kaže zdaj ... Tudi sam gledam, kam bi šel drugam. V tem poklicu ne vidim prihodnosti," doda Jež. Slovenija je ob vstopu v Evropsko unijo privolila v ohranitev oziroma zmanjšanje ribiške flote. Večjih ali močnejših ladij, kot jih imajo slovenski ribiči danes, ne smejo kupiti.

"Ribiči smo žrtve arbitraže"
Že danes so najbolj regulirana panoga. Ne mreže, nujno je, da na morje vzameš vse obrazce, povedo v en glas. Vlada posluha za težave ribičev nima, so prepričani. "Samo poglejte, kakšne žrtve smo zaradi arbitraže. Poglejte, izgubili smo kos morja, ker se bojimo kazni," pripoveduje Jež.

Najbolj nadzorovana panoga
Na čoln nas povabi Silvano Radin, ki zadnjih nekaj let svoje podjetje upravlja z družino, na barki se mu pridruži sin Matjaž. "Potrebuješ precej potrpljenja, da lahko delaš z družini na tako majhnem prostoru," se pošali Matjaž Radin, ko z očetom zelo uigrano pripravljata in spuščata povlečno mrežo za ladjo v vodo. Še precej več potrpljenja potrebuješ za delo z uradniki, nadaljuje. "Predpisano imamo vse. Od mere rib, mreže, opreme, ladij. Vse je definirano in dano na papir. Vsega se je treba držati. Stanja na terenu pa v Ljubljani ne razumejo, kako je biti na morju v grdem in lepem," nadaljuje Radin.

Povezovanje ali propad
Ob tem ima vsak čoln še posebno napravo, ki stalno zapisuje položaj ladje, kar se mora ujemati z obrazci o ulovu. Razvoj in rešitev bi morala temeljiti na povezovanju s turizmom, izobraževalnimi programi ali prevzemu dela pristojnosti pri na primer varovanju obale. "Danes smo ribiči še gospodarska panoga. Če ne bomo delali v tej smeri, bomo postali kulturna dediščina," pravi Radin. Po uradnih statistikah ta trenutek ni daleč. Slovenski ribiči so tik pred osamosvojitvijo ulovili skoraj 6.000 ton rib letno, v letu 2016 pa le še 152 ton ali le 2,6 odstotka nekdanjega ulova.