Preiskava Evropske komisije je pokazala, da bi z združitvijo nastal dejanski monopol na trgu za poravnave dolžniških instrumentov, kar je pretehtalo pri odločitvi, da združitev ustavi. Z njo bi se namreč združila dva največja upravljavca z borzami v Evropi. V njuni lasti so borze v Nemčiji, Italiji in Veliki Britaniji, pa tudi več največjih evropskih klirinških hišah.

Borzna upravljavca sta načrte o združitvi razkrila lani, to je bil že tretji poskus, ki naj bi bil tokrat vreden 29 milijard evrov, a sta kmalu naletela na odpor. V Nemčiji so na primer presenečeni nad načrti, da naj bi bil sedež združene družbe kljub brexitu v Londonu, ne v Frankfurtu. Kritike so letele tudi iz Francije, Belgije, Portugalske in Nizozemske, ki so se zbale za usodo svojih borz v lasti Euronexta.

Evropska komisija je nazadnje od upravljavca londonske borze terjala, naj proda svoj večinski delež v platformi MTS, prek katere teče prodaja evropskih državnih obveznic in drugih dolžniških instrumentov. Vendar v Londonu v to niso privolili.

Dogajanje bi sicer lahko ponovno vzbudilo interes ameriškega borznega operaterja Intercontinental Exchange, ki ima med drugim v lasti newyorško borzo NYSE in se je maja lani umaknil iz boja za londonskega tekmeca.