Vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic je na novinarski konferenci predstavil stališče stranke do dokapitalizacije NLB-ja.

"LDS želi sporočiti vsem, ki se z banko ukvarjajo, torej tudi vladi, da se v teh razmislekih, ki so odprti, nasprotujemo dokapitalizaciji iz javnih sredstev. Dokapitalizacijo podpiramo, vendar ne na račun povečanega dolga ali pa javnih financ," je zatrdil Sajovic.

"Bankam je treba dati več denarja"
Izpostavil je, da smo si Slovenci ob osamosvojitvi želeli, da bi bil NLB najpomembnejši igralec na Balkanu in širše, danes pa ugotavljamo, da ta cilj ni bil izpolnjen. Želeli smo si, da postane najpomembnejši igralec na Balkanu in širše.

Bolj kot državno lastništvo banke, "ki naj bi bilo v nacionalnem interesu", je tako po njegovem pomembneje, da banka normalno posluje z državljani in da ponuja dobra, pravočasna in zadostna posojila gospodarstvu, "pri čemer imajo kar nekaj težav".

"Če smo v gradbeništvo prej velike količine sredstev metali z lopato, danes tudi tisti dobri brez težav do denarja ne morejo. Banke so kapitalsko podhranjene. Treba jim je dati več denarja. Mi bolj kot lastništvo cenimo to, da banka opravlja naloge, ki jih ima za opravljati. Zato bi bil za nas idealen model 25-odstotno lastništvo države plus ena delnica, preostalo pa strateški partnerji," je pojasnil.

Sajovic: Milijardo in pol za NLB je preveč
Kot pravi, številke kažejo, da je NLB v času, ko so številne druge banke poslovale izrazito dobro, ustvaril okoli 200 milijonov evrov izgube. V zadnji dokapitalizaciji smo državljani za NLB prispevali 243 milijonov evrov, izračuni ekonomista Jožeta P. Damjana pa naj bi pokazali, da je za "to zgodbo šlo več kot milijardo in pol javnih sredstev, kar se nam zdi preveč, zato opozarjamo, da taka praksa v prihodnje ni dobra".

"Želimo si dobiti vlagatelje, ki bodo banko razvijali naprej in s spremenjeno obliko lastništva dosegali tiste cilje, ki smo si jih zadali na začetku. Pritrjujemo tudi stališču predsednika države, da se je naš dosedanji razvojni model izčrpal. Tudi na področju strategije bančništva se kaže ravno to, da moramo iskati drugačne, predvsem pa učinkovitejše rešitve, težko prislužena javna sredstva pa uporabiti predvsem za razvoj," je opozoril.

"Slaba banka ni v nacionalnem interesu"
Poudaril je še, da moramo v Sloveniji razčistiti s tem, kaj je v nacionalnem interesu, saj naj bi bilo pri nas vse v nacionalnem interesu, "ko je pa potrebno dati zanj kakšen evro, ga pa seveda nimamo". Slaba banka, ki ne kreditira gospodarstva, kot pravi Sajovic, zagotovo ni v nacionalnem interesu.