"Smo v dovolj resni situaciji, ki zahteva ostro varčevanje. Plače v javnem sektorju in socialni transferji so že nosili svoje breme, zato bomo morali najbrž ustaviti zaposlovanje v javnem sektorju ter globoko poseči v druge izdatke, od PR do pravnih pogodb, da bomo zmogli cilj," je na tiskovni konferenci o priporočilih Evropske komisije glede nacionalnega reformnega programa dejal minister za razvoj Mitja Gaspari. Vlada mora priporočila vključiti tako v rebalans proračuna za leto 2011 ter kot tudi za leti 2012 in 2013.

Prejšnja dokapitalizacija NLB-ja je prinesla 250 milijonov evrov primanjkljaja, a ker je bil to enkratni ukrep, se ni štel v strukturni primanjkljaj. Če pa bi postopek ponovili, bi se obe dokapitalizaciji sešteli in Slovenija bi končala na okoli 5,5 odstotka BDP-ja primanjkljaja ter zagotovo ne bi dosegla maastrichtskih kriterijev pod tremi odstotki primanjkljaja BDP-ja do leta 2013.
Če se bo vlada odločila za ponovno dokapitalizacijo banke, poleg tega pa namenila 113 milijonov evrov za dolg Slovenskih železnic in pomagala še Adrii, bo morala vlada te poteze dobro pojasniti državljanom ter ob tem še za enak znesek zmanjšati odhodke za druge proračunske porabnike. "Vlada se bo morala o tem odločiti in če se bo odločila drugače, kot je predvideno v programu za stabilnost, bo morala to tudi pojasniti. Jaz tega ne bi znal pojasniti," je izjavil.

Rebalans z vsaj 400 mio. evrov prihrankov
Gaspari je izpostavil, da mednarodne bonitetne agencije še niso poslabšale ocene za Slovenijo, a bodo pozorno spremljale ukrepe ob rebalansu proračuna. Ta je po Gasparijevem mnenju nujen v znesku vsaj 400 milijonov evrov privarčevanih sredstev.

"Če se sindikati postavijo na okope, nima smisla"
Minister je skeptičen do napovedanih petkovih pogajanj o pokojninski reformi s socialnimi partnerji. Če se bodo namreč sindikati, tako kot do zdaj postavili na okope in zahtevali 40 let delovne dobe, to sploh ne bo reforma in nima smisla, da se spet "mesece in mesece mučijo s pogajanji".

"V poročilu Komisije precej nedoslednosti"
Gaspari je kritično nastopil do priporočil Evropske komisije, saj po njegovih besedah vsebuje številne strokovne nedoslednosti in je mestoma neargumentirano. V splošnem se pa s priporočili strinja, saj potrebujemo opozorilo za vzdržnejše ravnanje z javnimi financami.

Poročilo se bo kmalu prelevilo v mnenje Evropske komisije, ki bo za vlado zavezujoče, zato bo lahko potencialno nosilo tudi ukrepe in kazni za našo državo. Če v enem letu teh zavez ne bi izpolnjevali, bi kazen najprej prišla v obliki depozita, ki bi ga morala država plačati, v primeru vztrajnega neizpolnjevanja pa bi bi plačali nepovratna sredstva v višino 0,2 odstotka BDP-ja.

Gasparijevi ukrepi
Poleg tega bi se morali spopasti s prej omenjenimi stroški na enoto proizvoda in povečati produktivnost, obuditi bi morali tudi trg bančnih posojil, ki je trenutno mrtev. Potrebna bi bila reorganizacija podjetij v težavah, in sicer tako, da jim banke zagotovijo likvidnostni tok prek državnih spodbud. Vendar, poudarja Gaspari, to ne bi smelo biti usmerjeno v posamezni sektor.

Neusklajenost med ministrstvoma?
Ministrstvo za razvoj, sodeč po Gasparijevih izjavah, čaka tudi usklajevanje s finančnim ministrstvom. Gaspari bi namreč vladne ukrepe za oživitev gospodarstva izvajal na širši ravni s posameznimi iniciativami in ne usmeril samo v določen sektor - po drugi strani pa finančno ministrstvo na čelu s Francijem Križaničem pripravlja ukrepe, usmerjene v oživitev gradbeništva.