Iz združenja sobodajalcev so sporočili, da bodo učinki novega nepremičninskega davka na stanovanjski trg brez prenove temeljev stanovanjske zakonodaje bistveno manjši, kot bi lahko bili. "Posledica nerazumnih ukrepov pa bo mrzlično iskanje raznoraznih obvodov in lukenj v stanovanjskem zakonu, kot se to že dogaja v primeru predloga novele zakona o gostinstvu," so navedli.

Če sobodajalci ne bodo oproščeni plačila nepremičninskega davka za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti zaradi administrativnih prepovedi, bo tak ukrep po njihovem mnenju "zadnji žebelj v krsto enega od stebrov slovenskega turizma, saj vlada z nerazumnimi administrativnimi omejitvami dejavnosti to postavlja pod rob vzdržnosti, zdaj pa bodo sobodajalci prisiljeni plačati še davek, ki ga prav zaradi omejitev sploh ne bodo zmožni zaslužiti na trgu".

"Ali ima vlada izdelane kalkulacije o tem, koliko dodatnih stanovanj naj bi s tem davkom pridobili za reševanje stanovanjske krize, ima morda kakšne kalkulacije o vplivu novega davka na višine najemnin," se sprašujejo. Kot dodajajo, imajo z vlado slabe izkušnje že pri vprašanju zakona o gostinstvu, kjer ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport "uničevalne ukrepe za malo turistično gospodarstvo upravičuje s stanovanjsko krizo".

Menijo, da so v ozadju drugi interesi; pri zakonu o gostinstvu so očitno želje hotelirskega lobija po omejevanju konkurence, pri obdavčitvi nepremičnin pa polnjenje proračuna. "Če bi se vlada res želela lotiti urejanja stanovanjskega trga, bi se ga lotila pri temeljih. Resorno ministrstvo za področje stanovanj zaradi ujetosti v lastno ideološko zanko očitno ni zmožno sprejeti ukrepov, ki bi izboljšali pravno varnost in zaščito najemodajalcev," so navedli.

SBC: Tretji davek na premoženje v Sloveniji

V SBC-ju pa menijo, da gre za nedopustno kumulacijo davkov, saj bi bil to že tretji davek na premoženje v Sloveniji. "Lastniki že plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na nepremičnine, večje od 160 kvadratnih metrov. Država bo zdaj poleg obeh omenjenih davkov pobirala še davek od premoženja, pri čemer so lastniki nepremičnin na poti do njih morali plačati še vrsto drugih davkov. Uvedba dodatnega davka prinaša občutek nepravičnosti in nepotrebnega dodatnega bremena za državljane," so zapisali v Klubu slovenskih podjetnikov.

Sorodna novica Boštjančič: Spodbuditi želimo, da čim več stanovanj pride na trg

Kot so poudarili, morajo biti davki jasni, pregledi in preprosti za pobiranje. "Primera takšnih davkov sta DDV in davek na plače. Davek na nepremičnine pa bo na drugi strani izredno težko pobrati. Zahteval bo zelo veliko dodatne birokracije," so prepričani. Menijo, da bi država, če bi imela resen namen uvesti učinkovito davčno politiko, razmišljala o enotni davčni stopnji.

"Če bi vlada dejansko želela spodbuditi oddajanje praznih stanovanj, bi lahko ta ukrep ciljno usmerila v prazna stanovanja in ne bi zajela še hiš in nezazidanih stavbnih zemljišč," so med drugim še opozorili v SBC-ju, kjer menijo, da se bo zmanjšala tudi gradnja novih stanovanj, saj bo zaradi nepremičninskega davka povpraševanje nižje.

Opozorili so tudi, da davčna obremenitev nepremičnin lahko vodi v odliv kapitala iz Slovenije. "Lastniki bodo svoje prihranke raje vlagali v tujino, kjer so davki nižji. Takšen trend bi osiromašil slovensko gospodarstvo in omejil domače investicije," so zapisali.

"Predlagana obdavčitev nepremičnin ni ne stimulativna ne pravična. Nakup in najem stanovanj bosta še dražja," so ponovili.

V SBC-ju menijo, da bi morala vlada razmisliti o poenotenju obstoječih dajatev v preprost in pregleden sistem. Osredotočiti bi se morala na ukrepe za aktivacijo praznih stanovanj s spodbudami, ne z dodatnimi bremeni, izboljšati upravne postopke za gradnjo novih stanovanj in urediti dolgoročno zaščito najemodajalcev ter predstaviti jasen in transparenten načrt za uporabo zbranih sredstev s poudarkom na reševanju stanovanjske problematike in razbremenitvi dela.

Ekonomisti in gospodarstveniki: Predlog nepravičen in nestimulativen

Nekaj dodatnih odzivov ekonomistov in gospodarstvenikov je za Radio Slovenija zbrala novinarka Urška Jereb.

Boštjan Udovič iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ocenjuje, da je vlada pri oblikovanju predloga očitno izhajala iz davka na najemnin. "Tisti, ki trenutno legalno oddaja nepremičnino, stanovanje, in plačuje efektivni 22,5-odstotni davek davek na prihodke, se mu stanje ne bi poslabšalo, saj itak plačuje tisti davek," je ocenil.

Teoretično bi lahko to lastnike praznih stanovanj motiviralo, da jih oddajo. A ekonomist Črt Kostevc izraža bojazen, da novi davek ne bo sprostil dodatnih nepremičnin na trgu in prispeval, da bi mladi lažje kupili cenovno dostopna stanovanja. Zakaj? "Verjamem, da večina teh nepremičnin, ki so zdaj nominalno neoddane, oziroma, ki so tako imenovane prazne stanovanjske nepremičnine, se že v tem trenutku verjetno oddajajo na črno."

Vidik pravičnosti in progresivnosti je tu zelo zanemarjen, pa predlagano obdavčitev po kateri bi bila vsaka druga, tretja nepremičnina obdavčena z 1,45-odstotka, komentira ekonomist Marko Jaklič. "Nekdo, ki ima hišo v Sloveniji, vredno tri milijone, pa nič drugega, ne bo nič plačal. Nekdo, ki ima eno revno stanovanje in vikend, ki ga je podedoval ali pa sam naredil, in vemo, da je tega v Sloveniji veliko, bo pa plačal."

Enako velja za vse lastnike drugih in tretjih nepremičnin na primer na Hrvaškem. Zelo verjetno zato je, da bo nepremičninski davek pristal na ustavnem sodišču, napoveduje Boštjan Udovič, saj meni, da je breme previsoko.

Obstaja pa tudi možnost, kot pravijo sogovorniki, da vlada zaradi bližine predvolilnega leta zakona ne bo sprejela.