Sodeč po zapisniku seje upniškega odbora (UO), je SCT upnikom v petek predložil načrt, po katerem bi od EMS Holdinga, ki bo gradbenemu podjetju posodil že osem milijonov evrov, posodil še 52 milijonov evrov.
60 milijonov evrov je znesek, ki naj bi ga družba namreč potrebovala, če naj prisilna poravnava uspe, so prepričani v SCT-ju. Kako bodo ta denar dobili, niso znali pojasniti, češ da "poslovni modeli sodelovanja v tem trenutku še niso znani".

Z omenjenimi osmimi milijoni pa bi lahko premostili trenutne likvidnostne težave, zagnali proizvodnjo in začeli ponovno ustvarjati denarni tok, zato je čas po mnenju SCT-ja ključnega pomena.
Pojasnili so le, da bi bila prva tranša posojila dana po ugodni obrestni meri s trimesečnim euriborjem s pribitkom enega odstotka, ki naj bi ga po Dnevnikovih informacijah SCT moral vrniti do konca tega leta, v štirih nakazilih pa naj bi ga prejeli že do konca marca.
Banke skeptične
Vendar pa vsi upniki s pojasnili niso najbolj zadovoljni. Največ pomislekov so izrazili predstavniki NLB-ja, Abanke in Petrola. Predstavnika obeh bank sta pomisleke utemeljila s tem, da pred odločanjem potrebujeta več informacij o posojilodajalcu, predvsem o njegovi sposobnosti spremljanja dolžnika v načrtovanem obsegu in celotno sliko reševanja SCT-ja. Omenjena pojasnila bodo v podjetju pripravili do 12. marca, poudarili pa so, da se je z upniki pripravljen sestati tudi predstavnik EMS Holdinga.

Podobne pomisleke je imel tudi predstavnik Petrola, a je na koncu skupaj s predstavnikom cestne direkcije BiH-a in Salonita Anhovo le podprl predlog najema posojila, ki mu ni nasprotovala niti upraviteljica prisilne poravnave.
Od kod bo prišel denar
A ob vsem tem se poraja vprašanje, kako bo SCT sploh vrnil omenjeno posojilo. Družba sama je namreč poudarila, da ji država zaradi neporavnanih računov do podizvajalcev zadržuje plačila za že opravljena dela, za marec in april pa načrtujejo le 7,5 milijona evrov prihodkov.
Ob tem sicer trdijo, da plačila za dela opravljena v februarju niso vprašljiva in da lahko zamude pri projektih nadoknadijo do junija.
SCT-ju ne bi dali "bianco" pogodbe
Upniki so imeli pomisleke tudi glede predlogov odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja. V SCT-ju namreč niso določili prodajnih cen, UO pa ni preveč naklonjen ideji, da bi družba lahko prosto razpolagala s tem premoženjem, saj se bojijo, da bi ga lahko prodali pod ceno.
Zlasti to skrbi banke, ki si želijo videti posamezne pogodbe in več informacij o kupcih prodajanega premoženja. Predstavnik SCT-ja je zato predlagal, da družbi dajo pooblastilo, da lahko proda vse premoženje, ki preseže ocenjeno vrednost.