Da je SCT skoraj 15 let "pozabljal" na omenjene podatke, so potrdili tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), kjer pravijo, da jim manjkajo predvsem podatki pred letom 1985, piše Dnevnik.

A to ni osamljen primer. Referentom je spomin očitno opešal tudi med letoma 1989 in 1992 ter nato znova med letoma 2006 in 2007, ko je imel SCT milijardne posle z Darsom. Za delavce, neuradno naj bi to storili pri več sto zaposlenih, bi to lahko pomenilo, da ne bodo dobili dela upravičene pokojnine.

Na Zpizu sicer trdijo, da so postopki v zvezi z nekdanjimi zaposlenimi v SCT-ju, na podlagi podatkov iz družbe, končani.

SCT pozabil na podatke, Zpiz pa na globo
Dejstvo, da Zpizu manjkajo podatki iz določenega obdobja, je deloma posledica tega, da so delavci delali v tujini, meni generalni sekretar sindikata delavcev dejavnosti gradbeništva Oskar Komac.

"Kako se je lahko to vleklo tako dolgo, pa ne morem komentirati," pravi Komac. A zakon je kljub temu jasen - za dajalce podatkov, ki zaposlujejo več kot 10 delavcev in ne posredujejo navedenih podatkov v zakonsko določenih rokih, je predpisana globa 4.200 evrov. A zastaralni rok za ta prekršek je dve leti, zato se mu je SCT-ju uspel izogniti.

Na Zpizu zdaj vnaša podatke, ki jih je njen delodajalec pozabil poslati
Zanimivo naključje je, da Zpizove manjkajoče podatke v evidence zdaj vnaša nekdanja SCT-jeva referentka, ki je bila pri družbi Ivana Zidarja pristojna prav za urejanje obrazcev z oznako M4 o plačah in prejemkih zaposlenih.

Na Zpizu pojasnjujejo, da so jo zaposlili za določen čas, in sicer na oddelku za matično evidenco in prispevke pri območni enoti Ljubljana. Pri tem naj bi ji šli na roko to, da so naknadno spustili zahtevano stopnjo izobrazbe s sedme na peto. Na zavodu to pojasnjujejo s tem, da so ugotovili, da za vnašanje evidenčnih podatkov ni potrebna sedma stopnja izobrazbe.