Ob največjem stopnjevanju krize se je spremenil zakon o DDV-ju, predvsem kot začasen ukrep, s katerim se je splošna stopnja DDV-ja povišala z 20 na 22 odstotkov, nižja pa z 8,5 na 9,5 odstotka, je pojasnil Andrej Šircelj (SDS).

"Vlada Mira Cerarja je to rešitev sprejela kot trajno. Obljubili smo ljudem, da je to začasen ukrep za dve leti, in to obljubo držimo," je dejal. Zato v SDS-u predlagajo, da se stopnje zdaj, ko ni več krize, povrnejo na predkrizno raven.

Takšna rešitev bo vplivala na cene izdelkov in storitev in s tem na družinski proračun. Po drugi strani pa Šircelj meni, da znižanje stopenj DDV-ja ne bo vplivalo na stabilnost javnih financ, saj prihodki iz DDV-ja neprestano rastejo. Lani so tako dosegli 3,27 milijarde evrov, prihodnje leto naj bi 3,6 milijarde evrov.

Dve nižji davčni stopnji?
Poslanci SDS-a predlagajo tudi uvedbo dodatnega znižanja stopnje DDV-ja za pet odstotkov. Po njegovih podatkih ima namreč kar 17 od 28 članic EU-ja vsaj dve znižani stopnji DDV-ja, Slovenija pa le eno.

Nižjo davčno stopnjo bi določili za osnovne življenjske proizvode, kot so kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava. Prav tako bi bili petodstotno obdavčeni otroška oblačila, obutev, šolske potrebščine, gasilka oprema, dobava vode, medicinska oprema, zdravila, knjižnična izposoja, otroške slikanice, stanovanjski in drugi objekti, obnova in popravilo zasebnih stanovanj, domače varstvo, dobava plina in ogrevanja.

Finančne učinke predlaganih sprememb je, kot je dejal Šircelj, težko določiti, ker se poraba povečuje. "Mislim, da bo sama gospodarska rast prispevala k temu, da ti finančni učinki ne bodo takšni, da bi bile kakor koli ogrožene javne finance," je še dodal Šircelj.