Oba projekta je ministrica Alenka Bratušek ob prevzemu mandata izpostavila kot ključna. "Na področju cestne infrastrukture, za katero je odgovorna država, bodo oz. so že prioriteta prihodnjega mandata tretja razvojna os, predor Karavanke in vsekakor nadaljevanje pospešene obnove in gradnje državnih cest." Tako je v začetku septembra v predstavitvi pred matičnim parlamentarnim odborom dejala Bratuškova in nekaj dni pozneje uradno prevzela vodenje infrastrukturnega ministrstva.

V naslednjih tednih pa se je pri obeh največjih cestnih projektih začelo zapletati. Darsova odločitev, da bo drugo cev karavanškega predora gradilo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, ki je z 89,3 milijona evrov podal za najmanj 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od ostalih osmih ponudnikov, se je zaradi pritožb neizbranih ponudnikov znašla na državni revizijski komisiji. Ta je ugotovila, da je izbrana Cengizova ponudba zaradi sprememb v času samega postopka nedopustna in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila.

Zdaj bodo morali na Darsu izvajalca izbrati znova, predvidevajo, da bi bila lahko odločitev sprejeta že ta mesec. A kadar koli se lahko ponovi zahteva za revizijo in posledično možnost razveljavitve razpisa in njegove ponovitve. Medtem so Avstrijci na svoji polovici z deli začeli že septembra lani. Slovenska in avstrijska stran naj bi mejo v predoru prebili leta 2022.

Tretja razvojna os šele leta 2026

Zataknilo se je tudi pri projektu tretje razvojne osi. Sredi decembra je Dars na sestanku na ministrstvu za infrastrukturo predstavil novo časovnico gradnje severnega dela tretje razvojne osi, ki je razjezila Korošce. Za odsek Velenje‒Slovenj Gradec, ki bi se moral začeti graditi konec letošnjega leta, je Dars začetek gradnje predvidel za konec leta 2020, zaključek gradnje, ki je bil predviden v letu 2023 pa je po novem predviden v letu 2026.

Predstavniki Odbora za izgradnjo 3. razvojne osi naj bi imeli na ministrstvu za infrastrukturo sestanek še ta mesec, če na mizi ne bo zanje sprejemljivega načrta, pa so pripravljeni tudi na proteste.

Nove prometnice po Sloveniji

Nove prometnice pričakujejo tudi drugod po Sloveniji. Med drugim bodo v Krškem nadaljevali gradnjo še zadnjega dela obvoznice. Začeli naj bi graditi tudi obvoznico Kidričevo v dolžini 4,2 kilometra ter navezovalno cesto od avtocestnega priključka Celje vzhod do Ljubečne. Na Celjskem se bo začela tudi rekonstrukcija nekaj manj kot kilometra ceste med Šmarjeto in Škofjo vasjo, katere vrednost je ocenjena na 2,2 milijona evrov.

Gorenjci medtem do začetka pomladi pričakujejo odprtje prenovljenega mostu čez Savski otok. Zapora mostu je sredi septembra presenetila Kranjčane in v gorenjski prestolnici povzročila prometne zastoje, ob čemer je Bratuškova obljubila boljše obveščanje voznikov o zaporah cestišč.

V Radljah ob Dravi bodo prebivalce razveselili s preureditvijo problematičnega križišča na mestni obvoznici v krožišče. Precej nejasnosti medtem ostaja pri prostorskem umeščanju hitre ceste Ormož‒Ptuj v delu od Markovcev proti Ptuju. Na ministrstvu do 21. januarja zbirajo ponudbe izvajalcev za izdelavo študije variant. Projektna naloga sicer še vedno vključuje tudi varianto trase severno od Ptujskega jezera, ki je za lokalno prebivalstvo že od samega začetka v celoti nesprejemljiva.

V skladu z dogovorom koalicije bodo sredstva za cestno in železniško infrastrukturo po napovedih ministrice v tem mandatu ostala nekje na ravni lanskih, to je okoli 620 milijonov evrov letno. V skladu z rebalansom proračuna ima ministrstvo za infrastrukturo za letos na voljo 795,86 milijona evrov, kako bodo sredstva razporedili, bo znano do 10. januarja.