Kdaj bo Heineken poravnal 114 milijonov evrov kupnine za Laško, še ni znano, najprej mora pridobiti soglasje varuha konkurence. Kot kaže, bo o koncentraciji trga piva presojala Evropska komisija. Meja, pri kateri odloča evropski varuh konkurence, je pet milijard evrov prometa pri prevzemnikih in 250 milijonov evrov prihodkov pri prevzemni tarči, skupina Laško pa je lani ustvarila 251 milijonov evrov prihodka. Bi lahko imel Heineken težave glede na to, da imata pivovarni Laško in Union že zdaj na slovenskem trgu več kot 70-odstoten tržni delež, v veleprodaji pa je celo 95-odstotnega? In kaj se bo sploh spremenilo po njegovem prihodu na slovenskem pivovarskem trgu? Poznavalec blagovnih znamk Zenel Batagelj ne pričakuje večjih premikov, prihod Heinekena pa je po njegovem mnenju dobra novica za slovenske pivovarje, ker ima nizozemski koncern s kar 250 blagovnimi znamkami zgleden odnos do prevzetih znamk.

Mali pivovarji kritični do trošarin
Po prevzemu Pivovarne Laško bodo v slovenskih rokah ostale le še male pivovarne. Uradno registriranih jih je 45, zvarijo manj kot en odstotek piva za domač trg, skupno ustvarijo manj kot milijon evrov prihodka na leto. V zadnjih letih zaznavamo nov val mikropivovarjev, ki si poslovno pot utirajo z inovativnimi znamkami, novimi okusi in postavljajo pivovarstvo na višjo raven, ki ni le pitje piva zaradi žeje. Številni so si izkušnje v neindustrijskem varjenju piva nabirali v tujini, vsem je skupna ljubezen do piva, zato med sabo ne tekmujejo, ampak sodelujejo. Ker gre za nizko hektolitrsko proizvodnjo, njihovih znamk pa ni na trgovskih policah, mikropivovarji kot s. p.-ji težko preživijo. V pivovarni Lukovica, Carniola in Diavolo so najbolj kritični do visokih trošarin na pivo. Te so med najvišjimi v EU-ju (12,1 EUR/ hl) in trikrat višje kot v sosednjih državah ter dosegajo proizvodne stroške piva. Za pivo velja tudi višja, 22-odstotna stopnja DDV-ja, medtem ko vino velja za hrano in je oproščeno trošarin ter je tudi manj obdavčeno. Kmetijski minister Dejan Židan takšno ureditev opravičuje s tem, da je vinarstvo zaščitena panoga, s katero se ukvarja 30 tisoč ljudi, surovine so domače. Pivovarstvo pa zaposluje manj kot 1.000 ljudi, na domačem trgu pa prodamo le tri odstotke piva, preostalo izvozimo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek meni, da je treba trošarinsko politiko, ne le pri pijačah, prevetriti, zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc pa se zavzema za čim višjo obdavčitev alkoholnih pijač v skladu s strategijo parlamenta EU-ja o preprečevanju posledic čezmernega uživanja alkohola predvsem pri mladih.

Slovenija 5. največja pridelovalka hmelja na svetu
Hmelj, ki je poleg vode in ječmena glavna surovina za pivo, je eden glavnih izvoznih adutov Slovenije. Na leto ga pridelajo do 2.500 ton, po količini je Slovenija peta največja pridelovalka zelenega zlata na svetu, 95 odstotkov ga izvozimo. Pivo je po porabi tretja pijača na svetu - za vodo in čajem. Pri nas ga zvarimo več kot 200 milijonov litrov na leto, Slovenec pa povprečno spije 75 litrov piva, kar je skoraj dvakrat manj kot na Češkem, ki je s 144 litri piva na prebivalca največja potrošnica te pijače, ali 15 litrov več kot embalirane vode.