Pomoč v obliki izplačila mesečnega temeljnega dohodka je samozaposlenim, družbenikom, kmetom in verskim uslužbencem ponudil zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je bil uveljavljen 11. aprila. Za marec so lahko prejeli temeljni dohodek v višini 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov. Denar izplačuje Furs na podlagi posebne izjave, ki jo je bilo treba prek informacijskega sistema eDavki vložiti najpozneje do konca maja. Hkrati je bilo mogoče za enako obdobje, torej od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja, uveljavljati tudi oprostitev plačila socialnih prispevkov.

Prvim upravičencem – ki so omenjeno izjavo vložili že v prvem tednu po uveljavitvi interventnega zakona – je finančna uprava mesečni temeljni dohodek izplačala že pred prvomajskimi prazniki. Nakazilo v skupnem znesku 11,2 milijona evrov je tedaj prejelo nekaj več kot 32.000 upravičencev. V drugem nakazilu, ki je sledilo 8. maja, je skupaj 27,5 milijona evrov prejelo nekaj več kot 37.500 upravičencev.

Vmes se je nabor upravičencev razširil, in sicer je novela interventnega zakona, ki jo je DZ sprejel tik pred koncem aprila, na novo med upravičence do tega dohodka dodala tudi tiste samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence, ki v zavarovanje niso vključeni za polni zavarovalni čas. Ti upravičenci so mesečni temeljni dohodek prejeli v sorazmernem delu glede na delež vključitve v zavarovanje. Skupaj 4753 ljudi je 22. maja prejelo skupaj 2,2 milijona evrov.

V skladu z zakonom danes sledi še zadnje nakazilo, prejeli pa ga bodo upravičenci, ki so izjavo, s katero je bilo še vedno mogoče uveljavljati pomoč tako za marec kot tudi za april in maj oz. za dva ali tri od omenjenih mesecev skupaj, vložili med 1. in 31. majem.

Z majem se je ukrep iztekel, je pa samozaposlenim tako kot tudi vsem drugim poslovnim subjektom od 1. junija na voljo nov ukrep – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tega lahko do konca leta izkoristi vsak delodajalec, tako pravna kot fizična oseba, ki zaradi posledic epidemije vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu do največ 20 ur tedensko. Še v juniju lahko vsak delodajalec izkoristi tudi ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Za mnoge težave ostajajo tudi po epidemiji

Čeprav je s 1. junijem prvi protikoronski zakon nehal veljati, s čimer so nehale veljati nekatere oblike pomoči delodajalcem, delavcem in tudi pomoč samozaposlenim, mnogi dejavnosti še vedno ne morejo opravljati, številni pa se spopadajo z upadom prometa in posledično prihodkov. "Če nadaljevanje opravljanja dejavnosti v trenutnih razmerah ni mogoče, ali če želi posameznik znižati svoje stroške, je kadar koli mogoče dejavnost (začasno) prenehati opravljati oziroma zapreti s. p.," podjetnike po epidemiji opominja pravnik Klemen Šuligoj.

V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti se pogosto pojavlja vprašanje, če in pod katerimi pogoji so samozaposleni upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Kot pojasnjuje Šuligoj, lahko samozaposleni pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti uveljavljajo pod enakimi pogoji kot delavci, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi. To pomeni, da se pravica do denarnega nadomestila prizna, če je bila oseba pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih, oseba, mlajša od 30 let, pa najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, pri čemer se v zavarovalno dobo ne šteje zavarovanje, ki se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega pogoja že upoštevalo, niti zavarovanje z naslova prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma prejemanja nadomestila oseb, ki nimajo pravice do dopusta z naslova starševskega varstva.

Poleg navedenega za samozaposlene velja še dodatna omejitev: pravice ne morejo uveljaviti, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica objektivnih razlogov. Kot našteva Šuligoj, med objektivne razloge za odjavo iz zavarovanja spadajo zlasti dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi.

Pomoč ob materialni ogroženosti

Za tiste, ki se znajdejo v težkem finančnem položaju, je na voljo izredna denarna socialna pomoč. Izredna denarna socialna pomoč je posebna oblika denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli samski osebi ali družini, ki se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Višina mesečne izredne denarne socialne pomoči znaša največ 402,18 EUR za samsko osebo ali največ 1.106,00 EUR za družino.

Posamezniki, ki so ostali povsem brez dohodkov, pa imajo možnost uveljavljati pravico do denarne socialne pomoči, ki je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Osebe morajo za upravičenost do denarne socialne pomoči izpolnjevati dodatne kriterije, vezane na višino njihovih dohodkov in vrednost drugega premoženja. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu do nje zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Višina denarne socialne pomoči za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov, se določi v višini minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 402,18 EUR. Višina denarne socialne pomoči za druge upravičence se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, oziroma med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in njegovim lastnim dohodkom oziroma lastnim dohodkom družine.