Glede napovedi Dragonje, da namerava obuditi gradbeništvo, pa se ne razhajamo, je še dodal Semolič in hkrati opozoril, da gradbeništvo v tem trenutku ni v rokah gospodarskega, ampak finančnega ministra. "Če tukaj pride do premika, je upanje večje," misli Semolič.
Okrcal je zakon o razdolževanju podjetij, ki po njegovem mnenju ne daje rezultatov, zaradi katerih je bil sprejet: ne rešuje delovnih mest. Zato bi morali razmisliti o tem, da bi prezadolženost reševali prek garancijskih shem, kot jih poznajo v Nemčiji. Semolič se prav tako boji, da bo napovedana privatizacija prinesla še več brezposelnih.
Trojka je okupirala Slovenijo
»Trojka ni fizično prišla v Slovenijo, po idejah pa je prek politikov okupirala Slovenijo.« Zato se mu vztrajanje pri doseganju novega socialnega sporazuma – pogajanja se začenjajo ta teden - zdi vredno truda, čeprav sta tako delodajalska kot sindikalna stran nezaupljivi.

Januarja kar 143 stečajev
Semolič je ponovno politiko opozoril, da potrebujemo nove hitre ukrepe pred novim valom stečajev. Samo januarja je bilo sproženih 143 stečajev gospodarskih družb, kar je po besedah Gorana Lukiča največ, odkar se tovrstni podatki zbirajo na spletni strani Ajpesa.

Zakaj je problem en milijon za Polzelo?
"Gospodarstvo, industrija, ne čutita nobene podpore. Potem ko smo za dokapitalizacijo dali bankam tri milijarde, te zdaj nimajo motiva za kreditiranje gospodarstva. Treba je reševati podjetja v težavah in z njimi delovna mesta. Zdaj pa je problem en milijon za Polzelo, medtem ko je 21 milijonov za obremenitvene teste šlo kar brez javnega razpisa," je kritičen Semolič.
Goran Lukič se je ob tem zavzel za velike infrastrukturne projekte, saj v naslednjih 20 letih potrebujemo za vodovodno omrežje več kot milijardo evrov, za ceste šest milijard, za železnice pa deset milijard evrov.

Pozno odzivanje
Kljub temu pa je, denimo, NLB opustil kreditiranje gradbeništva, vemo pa, da brez njega ni infrastrukturnih projektov, je primer zapoznelega odzivanja bank in države na težave ponazoril Lukič.

"Vlada dobro copy pasta"
Napoved podpisnikov koalicijske pogodbe o 60 tisoč novih delovnih mest Lukič pojasnjuje z besedami, da gre za "politični dokument," druge številne napovedi o zeleni ekonomiji, denimo, pa govorijo, da nekdo v vladi zelo dobro "copy pasta". Strukturne reforme so izgovor vlade in gospodarstva za lastno neoperativnost, saj primer Španije nazorno kaže, da strukturne reforme brezposelnosti niso zmanjšale, je še argumentiral Lukič.

Polovica vseh zaposlenih zasluži manj kot 896 evrov
Izvršna sekretarka za ekonomsko politiko in trajnostni razvoj Andreja Poje je izpostavila, da Slovenija še vedno nima strateškega razvoja, čeprav kar dve tretjini vseh zaposlenih prejema plačo, nižjo od 1.600 evrov bruto, polovica pa nižje od 1.300 bruto. »Kar polovica vseh zaposlenih prejema plačo, nižjo od 896 evrov neto«. Po njenem mnenju so potrebni ukrepi za gospodarsko rast, spodbujanje povpraševanje in naložb ter nova delovna mesta.

Ni pokojninske reforme brez zaposlovanja mladih
Glede neuradnih napovedi o ponovni pokojninski reformi je Semolič dejal, da je "igranje z reformami neodgovorno". "Ne bo nove pokojninske reforme brez novih delovnih mest. Pokojninska reforma živi ali pade na zaposlovanju mladih," je še komentiral Semolič in podrobnejša stališča sindikata napovedal za sredo.