"Konkurenčnost ne more biti končni cilj te družbe; je lahko le sredstvo, da bi lahko vsi bolje živeli. Če bo samo v funkciji povečevanja dobičkov, bo napaka," je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič.

"Za zgled vzeti evropske družbe s stabilno rastjo"
Po Semoličevem mnenju mora konkurenčnost dati priložnost za gospodarsko rast, vendar ne kakršno koli gospodarsko rast. Pri tem navaja nekatera azijska gospodarstva, ki so konkurenčna, a je položaj ljudi tam izjemno slab, ter nekatere evropske družbe s stabilno rastjo in tudi dobrim položajem prebivalstva.

V ZSSS-ju ugotavljajo, da sta med glavnimi razlogi za nekonkurenčnost Slovenije neustrezna struktura gospodarstva in nizek delež visokotehnološkega izvoza. Usmeriti bi se bilo treba, predlagajo v sindikatu, v inovativnost in ustvarjanje izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter v prestrukturiranje v smeri visokotehnoloških izdelkov, npr. v zelene tehnologije.

ZSSS-ju za davčne olajšave
Zavzemajo se za spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj, med drugim z davčnimi olajšavami. Poleg tega bi bilo po njihovem mnenju treba ustvariti privlačnejše okolje za tuje naložbe, domače pa usmeriti v visoko tehnologijo. Menijo, da je nujno tudi boljše sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji.

Pri izobraževanju med drugim predlagajo izboljšanje učinkovitosti študija, vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in sofinanciranje študija ob delu, uskladitev delovanja ministrstev, ki delujejo na področju izobraževanja, in poenostavitev postopkov pridobivanja sredstev iz evropskega socialnega sklada.

"Povečati obdavčitev najbogatejših"
Zavzemajo se za racionalnejšo javno porabo, ki naj se usmeri v spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja, ter za večjo učinkovitost davčnega sistema in boljšo izterjavo neplačanih davkov in prispevkov. Menijo, da bi bilo treba davčno razbremeniti srednji sloj in povečati obdavčitev najbogatejših.

Izboljšati bi bilo treba tudi kreditiranje podjetij, so prepričani, pri čemer predlagajo, da se bankam, ki so prejele državno poroštvo, a ne kreditirajo zasebnega sektorja, vzame poroštvo. Predvsem za banke v državni lasti so prepričani, da bi morale realni sektor podpreti na račun bistvenega znižanja kratkoročnih dobičkov. Skrajšati bi bilo treba tudi plačilne roke države, rok plačil državnim monopolnim podjetjem pa podaljšati s sedanjih 15 na 30 dni, so zapisali v predlogih, ki jih bodo posredovali vladi.

Delodajalci za spremembe delovne zakonodaje
Spomnimo, da je premier Borut Pahor delodajalcem obljubil, da bo vlada poskušala dvigniti konkurenčnost gospodarstva , tudi če bodo sindikati temu nasprotovali. Delodajalci so Pahorja med drugim opozorili na nujnost sprememb delovne zakonodaje za uveljavljanje politike varne prožnosti, na težavo likvidnosti gospodarstva in nujnost sprejetja tudi drugih ukrepov za povečanje konkurenčnosti podjetij.