Cevi za plinovod Severni tok so že dostavili v nemško pristanišče Sassnitz. Foto: EPA
Cevi za plinovod Severni tok so že dostavili v nemško pristanišče Sassnitz. Foto: EPA
Načrtovani plinovodi
Načrtovani plinovodi iz Rusije v Evropo - z zeleno je označen Severni tok, z modro Južni tok, z rdečo pa Nabucco. Foto: EPA

Finska agencija za okolje je podprla načrt gradnje 1.220 kilometrov dolgega plinovoda, ki bo potekal pod Baltskim morjem in prek katerega bo Nemčija pošiljala ruski plin in se tako izognila poti čez nepredvidljivo vzhodno Evropo.

Podjetje Severni tok, ki je v lasti nemških in ruskih podjetij, je zbralo dovoljenja za dela pri obali vseh petih držav, prek katerih bo potekal plinovod - Danske, Finske, Nemčije, Rusije in Švedske.

Severni tok je za lobiranje na Finskem najel nekdanjega finskega premierja Paava Lipponena, kar je njegova stalna praksa, saj večkrat za prepričevanje najame uglednega zahodnegqa diplomata, ki bi omogočil, da ruskemu Gazpromu posel ne propade.

Glavni igralec je Gazprom
Gazprom je namreč 51-odstotni lastnik Severnega toka, nemška BASF in Wintershall imata po 20-odstotni delež, nizozemski Gasunie pa devetodstotnega. V konzorcij želi vstopiti tudi Gaz de France. Že v sredo je ruski premier Vladimir Putin voditeljem baltskih držav v Helsinkih zagotovil, da so opravili več poglobljenih raziskav, ki so ugotovile, da bo plinovod povsem varen in ne bo imel vpliva na okolje.

Gradnja 7,4 milijarde evrov vrednega projekta se bo začela aprila, dve cevi plinovoda pa naj bi bili končani leta 2011. Prek njiju se bo iz Rusije v Nemčijo stekalo približno 55 milijard kubičnih metrov plina, kar je dovolj količine za več kot 25 milijonov ljudi. Zaradi ukrajinsko-ruskega plinskega spora, ki je v preteklosti ogrožal pošiljanje plina Evropi, si Evropa želi neposredne povezave z Rusijo.

Baltsko morje že zdaj onesnaženo
Projekt Severi tok je bil sicer ves čas tudi tarča ostrih razprav, kritike sta skrbela predvsem varnostni vidik in učinek na morsko okolje. Okoljevarstveniki se namreč bojijo, da bi zaradi gradnje plinovoda lahko prišlo do sproščanja strupenih snovi v že tako močno onesnaženi Baltik. Poljska in nekdanje sovjetske republike Belorusija, Latvija, Litva in Ukrajina, ki so zdaj tranzitne države pri dobavi ruskega plina Evropi, pa se bojijo, da bi morebitni novi rusko-ukrajinski spori ogrozili njihovo oskrbo z ruskim plinom brez motenj drugim delom stare celine.

Evropa in Rusija sta se že dogovorili o še dveh drugih plinovodih, Nabuccu in Južnem toku, ki bo potekal tudi čez Slovenijo.