Industrial Metallurgical Holding je za petek napovedal konferenco za novinarje, na kateri bodo predstavili podrobnosti posla. Industrial Metallurgical Holding oziroma njegova hčerinska družba Koks iz osrednjeruskega mesta Keremovo, ki je v večinski lasti poslanca dume Jevgenija Zubickega, bo tako postal lastnik 55,35-odstotnega deleža Slovenske industrije jekla. Država bo obdržala nadzorni delež (25 odstotkov + delnica).

Vizjak zadovoljen s kupčijo
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je pojasnil, da se je vlada za ruskega ponudnika odločila zaradi predloženega razvojnega programa in najvišje ponujene kupnine, ki je znašala 105 milijonov evrov ali 190,73 evra za posamezno delnico. Metalurški holding iz mesta Keremovo je že napovedal, da ne bo odpuščal delavcev in da bo v prihodnjih treh letih v industrijo vložil nadaljnjih 250 milijonov evrov.

Vizjak je pojasnil, da je poteza "izjemno pomemben korak v smeri umika države iz gospodarstva in v smeri zagotavljanja odgovornega lastnika za SIJ". Sodelovanje z ruskim partnerjem naj bi bilo pomembno predvsem zato, ker je osnovna dejavnost Koksa pridobivanje surovin za jeklarsko industrijo, s čimer se bo vzpostavila vertikalna integracija, ki bo spodbudila konkurenčnost slovenske industrije.

Tudi predsednik uprave Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka je sporočil, da so z izbiro ruske družbe zadovoljni, saj si tako SIJ "v največji mogoči meri zagotavlja pogoje za uresničitev strateških načrtov razvoja do leta 2012".

IMH med 40 največjimi družbami v Rusiji
Skupino Koks, hčerinsko družbo IMH-ja, sestavlja 15 tehnološko povezanih industrijskih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo koksa, kemikalij, premogovništvom ter proizvodnjo železnih in drugih materialov. Podjetja, ki so večinoma v Sibiriji, na območju Urala in v osrednjem delu Rusije, naj bi po ocenah lani dosegla 171,41 milijona evrov čistega dobička, in sicer 1,7 milijarde evrov ustvarjenega prometa.

Poziv za javno zbiranje ponudb za nakup večinskega deleža SIJ-ja je bil objavljen 29. septembra 2006, zavezujoče ponudbe pa so oddali trije ponudniki (dve nemški in ena ruska družba). Kriteriji za izbiro kupca so bili razširitev trga, ohranitev proizvodnje, pripravljenost na dodatna vlaganja, kupnina, vsebina poslovnega načrta in delovna mesta. Strateški četrtinski delež namerava država zadržati za nedoločeno obdobje.