"Predlog dohodninske reforme je pomembna strukturna reforma in predvideva, da se bodo neto plače v prihodnjih letih postopno zviševale. Državna blagajna bo sicer v tem obdobju prikrajšana za nekaj prihodkov, vendar bo na drugi strani skozi višjo potrošnjo prebivalstva in višjo rast BDP-ja priliv višji," je videonagovoru, ki so ga posredovali iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), dejal njen predsednik Tibor Šimonka.

Analitika GZS-ja je izračunala, da se bo v obdobju 2022–2025 gospodarska rast zaradi dohodninske reforme v povprečju povečevala za 0,50–0,75 odstotne točke, je dodal predsednik zbornice. Predlog novele zakona o dohodnini med drugim predvideva, da se bi splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala s sedanjih 3500 evrov na 7500 evrov, predvideno je tudi znižanje stopnje davka v najvišjem, petem davčnem razredu, s 50 na 45 odstotkov.

Sorodna novica Levica umika zahtevo za dohodninski referendum; NSi pa je začel zbirati podpise v podporo zakonu

Predlagano je med drugi tudi znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov, skrajšanje časa, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena, ter davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.

DZ je decembra opravil drugo branje predloga novele, a so v največji koalicijski stranki SDS tik pred glasovanjem predlagali prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej. Poslanci Levice so nato vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o noveli, a so, potem ko sta podporo predlogu za referendum napovedali stranki SDS in NSi – izpeljali bi ga hkrati z državnozborskimi volitvami aprila – nato prejšnji teden napovedali, da bodo zahtevo umaknili.