Poslanci Levice so razpis posvetovalnega referenduma predlagali decembra lani, potem ko je DZ glasovanje o noveli zakona prestavil na eno prihodnjih sej. Vlada je januarja sklenila, da predlogu ne nasprotuje, kot možni datum izvedbe referenduma pa omenila 24. april, ko bodo v Sloveniji parlamentarne volitve. Sočasni izvedbi volitev in referenduma v Levici nasprotujejo.

Stranka NSi je sicer začela zbirati podpise državljanov v podporo sprejetju novele zakona o dohodnini, kar je Luka Mesec označil za predvolilno kampanjo in zavajanje. "Podpisi, ki jih zbira NSi, nimajo nobene teže," je dejal.

Opozoril je, da novela zakona ne prinaša višjih plač, kot je NSi naslovila kampanjo zbiranja podpisov. Prinaša le drugačno prerazporeditev med bruto in neto plačo. To pomeni, da bo vsak res dobil nekaj deset evrov več v žep, vendar bomo imeli manj denarja za zdravstvo in druge storitve, ki nam jih nudi država, je dejal ter opozoril, da bo z uveljavitvijo novele zakona nastala 800-milijonska luknja v državni blagajni, ki jo bo treba krpati bodisi z nižanjem plač, odpuščanji ali slabšimi oz. celo plačljivimi javnimi storitvami. "Vsi smo za višje plače, a mi jih ne bi višali na način, da bo državna blagajna za skoraj milijardo evrov na škodi," je dejal.

Kdaj bodo pobudo za referendum umaknili, Mesec ni znal povedati. Če torej referenduma na dan parlamentarnih volitev ne bo, bo novela zakona sprejeta še v tem mandatu, pričakuje. "Zdaj je treba zmagati na volitvah ter po njih popraviti vse škodljive zakone, ki jih je v tem mandatu sprejela koalicija, vključno s tem," je dejal.

NSi sprožila akcijo Višje plače za vse

Stranka NSi je pa je ravno začela akcijo z naslovom Višje plače za vse, s katero bodo zbirali podpise v podporo sprejetju novele zakona o dohodnini. Vzpostavili so tudi posebno spletno stran, s katero želijo državljane ozaveščati o spremembah, ki jih prinaša predlog.

Zakon o dohodnini je trenutno še vedno v zraku in po mnenju predsednika stranke NSi Mateja Tonina smo trenutno eno glasovanje stran od njegove končne potrditve. Vendar imajo v NSi-ju na podlagi poizvedovanj in razprav občutek, da veliko ljudi ne pozna vsebine zakona, zato so se v stranki odločili, da začnejo akcijo ozaveščanja. V okviru akcije so oblikovali posebno spletno stran, na kateri se bodo ljudje lahko seznanili s podrobnostmi zakona in si izračunali, kakšno neto plačo bi dobili, če bi bil zakon potrjen.

V stranki ob tem začenjajo tudi akcijo zbiranja podpisov tako v elektronski kot tudi fizični obliki. "Ti podpisi so izraz podpore državljanov, torej da ljudje podpirajo ta zakon in da si želijo, da se ta zakon čim prej podpre," je odločitev za začetek zbiranja podpisov pojasnil Tonin. Akcija gre v dve smeri – z eno želijo predvsem spodbuditi politične odločevalce, da bi do glasovanja o zakonu prišlo čim prej, z drugo pa doseči, da bi bila v primeru referenduma udeležba volivcev čim večja.

Kot je dejal Tonin, se stranka Levica trenutno še ni odločila za umik pobude po posvetovalnem referendumu o predlagani noveli zakona o dohodnini. "Če bo Levica še vedno vztrajala pri tem referendumu, potem je po naših poizvedovanjih v parlamentu ustrezna večina, da najprej njihovo referendumsko vprašanje prilagodimo tako, da bo neodvisno in ustrezno, ker takšno, kot je zdaj, je izrazito zavajajoče, in pa, da lahko izglasujemo, da bo referendum izveden na dan volitev," je povedal predsednik NSi-ja in dodal, da bi to omogočilo visoko udeležbo na referendumu. V interesu NSi-ja je sicer, da si Levica premisli in umakne pobudo, je dejal.

Očitke, da si z izvedbo referenduma na dan volitev želijo kupovati glasove, je Tonin označil za neutemeljene. Na dan volitev bodo volivci dobili dve glasovnici in glasovati za višje plače ne pomeni glasovati za točno določeno stranko, je komentiral očitke.

Cigler Kralj: Ljudje bodo bolj motivirani za delo

Po besedah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janeza Ciglerja Kralja, prinaša ta predlog zakona pomembne posledice za slovenski trg dela. "Davčna razbremenitev plač pomeni tudi, da bodo vse plače višje, predvsem pa bo njihovo razmerje v primerjavi z denarno socialno pomočjo boljše, tako da bodo ljudje bolj motivirani za delo," je poudaril.

Kot je spomnil, prinaša zakon o dohodnini tudi seniorsko olajšavo, ki smo jo poznali do leta 2014. Ta bi veljala za vse starejše od 70 let, konkretno v številkah pa pomeni, da bi bila višina neobdavčene pokojnine po novem 1433 evrov mesečno, trenutno pa je 1173 evrov.

Na opozorila o ogrožanju javnih financ odgovarjajo z dinamičnim izračunom učinkov

Slovenske plače so med najbolj obremenjenimi z davki med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), država pa si trenutno od plač vzame preveč, je opozoril vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat. Slovenskemu delavcu s povprečno plačo tako od njegove bruto plače ostane zgolj 66 odstotkov, medtem ko italijanskemu 71 odstotkov, slovaškemu pa 77 odstotkov, je dejal. Predlagani zakon prinaša tudi olajšavo 1500 evrov za vse, ki prostovoljno ter nepoklicno opravljajo naloge zaščite in reševanja ter pomoči vsaj deset let.

"Nasprotniki zakona trdijo, da bi njegovo sprejetje ogrozilo javne finance, mi odgovarjamo z dinamičnim izračunom učinkov," je pojasnil. Za letošnje leto se splošna olajšava dvigne za 1000 evrov na 4500 evrov. To bo po Horvatovih besedah seveda znižalo proračunske prihodke pri dinamičnem modelu za 102 milijona evrov. V naslednjem letu za 133 milijonov, v letu 2024 za dodatnih 127 milijonov in v letu 2025, ko bo splošna olajšava 7500 evrov, za dodatnih 131 milijonov evrov.

Skupaj iz naslova postopnega dvigovanja splošne olajšave bo znižanje proračunskih prihodkov znašalo približno 490 milijonov evrov, in ne 800 milijonov evrov, kot govorijo nasprotniki zakona, je dejal Horvat. To bo pripomoglo tudi k rasti bruto domačega proizvoda (BDP). "Samo za primerjavo, stroški testiranja nas danes stanejo milijon evrov na dan," je še dodal.