Če je bila doslej v Tešu toplota stranski produkt proizvodnje elektrike, bo odslej drugače. Teš bo proizvajal le še toliko elektrike, da bo hkrati zagotovil ogrevanje za Šaleško dolino. Foto: BoBo
Če je bila doslej v Tešu toplota stranski produkt proizvodnje elektrike, bo odslej drugače. Teš bo proizvajal le še toliko elektrike, da bo hkrati zagotovil ogrevanje za Šaleško dolino. Foto: BoBo

V SDRES-u so prepričani, da je interventni zakon, kot ga predlaga ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, neskladen s pravnimi in socialnimi načeli, ki so temelj pravičnega prehoda, ter vzbuja resne pomisleke glede spoštovanja zakonskih dolžnosti in interesov zaposlenih, kot tudi prebivalcev Šaleške doline, so sporočili iz SDRES-a.

Sorodna novica Izteka se javna obravnava osnutka interventnega zakona o Tešu

Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njegovih poslovnih interesov. "Na vsakem koraku besedilo predloga zakona nakazuje, da se tukaj rešuje holding z državnim finančnim vložkom, kar vzbuja utemeljen sum, da vlada in odgovorni zlorabljajo svoja pooblastila," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poleg tega v predlogu zakona po navedbah SDRES-a ni niti najmanjših odgovorov na ključno vprašanje, ki zadeva dolgoročno prihodnost Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje ter njihove zaposlene. "Ta manko v predlogu zakona potrjuje naše pomisleke, da predlog zakona skriva ozadje, v katerem se kujejo načrti za morebitno privatizacijo oziroma razprodajo dela slovenske energetske infrastrukture," so zapisali v sindikatu.

SDRES ne izključuje kazenske ovadbe

V začetku septembra je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sporočilo, da je Termoelektrarna Šoštanj tik pred stečajem. Ker Teš ne proizvaja le elektrike, temveč skrbi tudi za ogrevanje Šaleške doline, je minister Bojan Kumer napovedal pripravo interventnega zakona, ki bo s prihodnjim letom Tešu omogočil 150-milijonsko pomoč. In tako vsako leto, dokler v Šaleški dolini ne bo novega vira ogrevanja. Obratovanje elektrarne bo odtlej namreč namenjeno predvsem zagotavljanju ogrevanja za 35.000 odjemalcev v Velenju in Šoštanju, ki za zdaj nimata druge alternative.

Z interventnim zakonom namerava MOPE "kupiti čas" do sprejetja dveh zakonov, ki jih predvideva strategija za izhod iz premoga, ki jo je tik pred koncem mandata, na začetku leta 2022, sprejela prejšnja vlada. To sta zakon o prestrukturiranju regije, ki je v pristojnosti ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, in zakon o postopnem zapiranju velenjskega rudnika, ki je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor.

Proizvodnja cen elektrike iz Teša sicer ni več konkurenčna iz več razlogov. Teš proizvaja elektriko iz domačega lignita, ki je hkrati drag in ga ni dovolj, zato ga je treba uvažati. Poleg tega mora za vsako proizvedeno megavatno uro elektrike kupiti tudi emisijski kupon, katerega cena je relativno visoka (pribl. 70 evrov na tono izpustov CO2). Maja letos je Teš 6 po vzdrževalnih delih za nekaj časa podaljšal mirovanje, saj so bile cene elektrike na trgu tako ugodne, da se njegov vnovični zagon ni izplačal.

V SDRES-u med tem menijo, da je krčenje največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji v toplarno zgolj na papirju in s pomočjo zakona nedopustno zavajanje javnosti. "Jasno je, da Teš v resnici ne bo deležen nobenih novih investicij za dejansko preobrazbo v toplarno. To pomeni, da bo Teš še naprej deloval kot termoelektrarna, vendar se bo s pomočjo zakonske manipulacije prikazoval kot nekaj, kar v resnici ni," menijo v SDRES-u.

Po njihovih navedbah gre za manipuliranje in zavajanje javnosti in kaže na resne zlorabe položaja, saj naj bi šlo za izkoriščanje zakonodaje za prikrivanje dejanskih namer. "Zaradi tega kot sindikat ne izključujemo možnosti kazenske ovadbe proti odgovornim osebam, če predlog interventnega zakona ne bo umaknjen," so opozorili.

Predlog pripojitve odvisnih družb k matični družbi HSE

V SDRES-u predlagajo "preprosto in učinkovito rešitev" – da naj HSE še letos pripoji vse svoje odvisne družbe k matični družbi. Tako bi ostala zgolj ena pravna oseba oz. ena družba, so pojasnili.

"Skupina HSE že zdaj deluje kot ena entiteta, le pod množico odvečnih pravnih oseb in z dvakrat več direktorji, kot jih dejansko potrebujejo. S tem bi takoj odpravili potrebo po interventnem zakonu ter hkrati zaščitili Teš in premogovnik pred morebitnim stečajem, pri tem pa bi bila družba HSE v celoti učinkovitejša, z manj birokratskimi in finančnimi bremeni," so navedli v SDRES-u.

Pozvali so tudi k pripravi dveh ključnih zakonov, ki sta že dolgo potrebna, in sicer zakona o zapiranju Premogovnika Velenje in zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Omenjena zakona bi ustvarila trajnostno, dolgoročno rešitev in socialno varnost, hkrati pa bi se s tem zaščitili interesi delavcev in prebivalcev, so prepričani.

Prav tako SDRES poziva k takojšnjemu umiku predloga omenjenega interventnega zakona in pozornemu razmisleku o rešitvah, ki so v resničnem interesu zaposlenih, lokalne skupnosti in dolgoročne stabilnosti celotne države.

Pristojno ministrstvo je predvidelo omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje le na ogrevanje. Skladno s tem je bil pred dnevi v javno obravnavo že poslan osnutek interventnega zakona. Ta naj bi omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, že omenjena zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.

Ostro nasprotovanje predlogu zakona je izrazila tudi Ljudska iniciativa Velenje. Kot so zapisali, zakon ne rešuje težav z ogrevanjem, ampak predvsem ustvarja zakonsko podlago za prikrite interese HSE-ja in dodatno zadolževanje na račun lokalne skupnosti in davkoplačevalcev.

Enako kot sindikat tudi ljudska iniciativa zahteva takojšen umik predloga interventnega zakona v sedanji obliki in začetek transparentne razprave o resničnih rešitvah za Šaleško dolino. "Če se vlada odloči za opustitev premogovne energetike, mora prevzeti vso odgovornost in zagotoviti cenovno dostopne, trajnostne rešitve, ki ne bodo bremenile lokalnih oblasti in prebivalcev," so še zapisali v iniciativi.

Tudi sindikat Teša prekinil socialni mir

Termoelektrarna Šoštanj. Foto: BoBo
Termoelektrarna Šoštanj. Foto: BoBo

Osnutek interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj po oceni izvršilnega odbora sindikata Teša niti v enem členu ne predvideva možnosti nadaljnjega obratovanja elektrarne in delavcem ne zagotavlja socialno-ekonomske varnosti. Po njihovi oceni ni skladen z načrti o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije s poudarkom na pravičnem prehodu in tudi ni časovno usklajen z zakonom o zapiranju Premogovnika Velenje, ki se še pripravlja.

Osnutek predloga zakona je za sindikat nesprejemljiv, zaradi česar z današnjim dnem prekinja socialni mir v družbi. "Teš je proizvajalec električne energije v Sloveniji, ki zagotavlja velik delež energije za samooskrbo Slovenije. Je elektrarna, ki v vsakem trenutku izpolnjuje potrebe po električni energiji," so zapisali v sindikatu.

Vse finančne težave, ki so se pojavile doslej, bi se z novim režimom obratovanja po njihovem mnenju samo še povečale. Teš po oceni sindikata davkoplačevalcev doslej ni stal niti centa, kar bi lahko ob "razumnem gospodarjenju" veljalo tudi v prihodnje.

Sorodna novica V sindikatu Premogovnika Velenje zaradi interventnega zakona o Tešu prekinjajo socialni mir

Prekinitev socialnega miru je prejšnji teden napovedal tudi Sindikat Premogovnika Velenje. Kot je takrat zapisal, rešitve v osnutkih interventnega zakona o Tešu ter zakona o zapiranju Premogovnika Velenje niso pripravljene v duhu pravičnega prehoda.

Javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Teša, po katerem bo Teš skupaj s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini, se je iztekla v nedeljo. Na ministrstvu so ga pripravili po zaostritvi finančnega stanja Teša, ki je po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra doseglo raven, ko bi Tešu brez ukrepanja države z letom 2025 grozil stečaj.