Sindikati si prizadevajo, da bi bile terjatve delavcev v insolvenčnih postopkih poplačane pred vsemi drugimi, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) pa želi pojasnila glede sprememb za malo gospodarstvo.

Kaj je bilo dogovorjeno?
Na petkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se dogovorili, da se bodo predstavniki ministrstev za pravosodje in za delo sestali s predstavniki sindikatov. Ti so namreč opozorili na položaj delavcev v insolvenčnih postopkih in (ne)plačilo njihovih terjatev, zavzemajo pa se za to, da bi bile terjatve delavcev poplačane pred vsemi drugimi, tudi pred zavarovanimi terjatvami.

Vrstni red izplačil
Med terjatvami se zdaj najprej poplačujejo zavarovane terjatve, nato pa nezavarovane, in sicer med temi po vrsti prednostne, navadne in podrejene terjatve ter korporacijske pravice (delnice oz. poslovni deleži).

Po sestanku s sindikati se bo pravosodno ministrstvo sestalo še s predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Kot so dejali v petek, na OZS-ju želijo pojasnila glede načrtovanih sprememb, ki se nanašajo na malo gospodarstvo.

Predlog zakona na vladi v sredo
Predlog zakona - ki naj bi ga vlada potrdila v sredo - med drugim predvideva, da bi bilo mogoče poenostavljeno prisilno poravnavo voditi tudi za majhne družbe, medtem ko zdaj to velja le za samostojne podjetnike. Med pogoji pri "navadnih" postopkih prisilne poravnave pa bi se črtalo določilo, da morajo biti terjatve poplačane vsaj polovično v štirih letih, pri čemer bi morala prisilno poravnavo potrdili več kot polovica vseh upnikov.

Preventivno finančno prestrukturiranje
Večji del novosti v zakonu se sicer nanaša na velika in srednje velika podjetja. Tako je med drugim predvidena uvedba postopka preventivnega prestrukturiranja, v katerem bi se družba, ki ji grozi insolventnost, z bankami dogovorila o finančnem prestrukturiranju. Za sprejem sporazuma bi bilo potrebno soglasje imetnikov 75 odstotkov vseh finančnih terjatev.

Posebna pravila za prisilno poravnavo
Predvidena so tudi posebna pravila za prisilno poravnavo v teh družbah. In sicer bi med drugim lahko začetek postopka zahtevali tudi finančni upniki. Ti bi lahko tudi pripravili načrt finančnega prestrukturiranja (dogovor bi lahko vključeval spremembe roka za plačilo in obrestnih mer) in v določenih primerih zahtevali prevzem vodenja poslov.