Od skupno 26.000 kopitarjev v Sloveniji zakoljejo približno 1.300 kopitarjev na leto, od tega od 300 do 500 žrebet. V Italijo, kjer je cena višja, gre še 1.100 odraslih konj in od 200 do 300 žrebet.

Skoraj polovica konj je nepasemskih križancev, kar ni všeč rejskim organizacijam, ki si prizadevajo za več čistopasemskih živali in višjo ceno. Predpisi o označevanju na področju konj pa so zelo ohlapni in sivi trg cveti.

Veliko rejcev pasemskih konj se razburja zaradi razmaha črnih pripustov, populacija križancev brez podatkov in dokumentov pa raste. Možnosti, da pride konj v črni zakol, je več.

"Če izvira s kmetije, kjer ne uveljavljajo subvencij, kar pomeni, da kmetija ni pod rednim nadzorom, da se - po domače povedano - del živali skrije, da se o pripustu ne poroča," pojasnjuje Janko Mrkun z oddelka za selekcijo konj na veterinarski fakulteti.

Inšpekcijska kontrola bi bila dobrodošla
Črni zakoli zmanjšujejo vrednost kakovostnega mesa, ki ga dosežejo z več stroški nadzora v rejskih programih, pravi France Omahen, predsednik rejske organizacije slovenske hladnokrvne pasme konj. "Inšpekcijska kontrola bi bila dobrodošla," poudarja.

Veterinarski inšpektorji kontrolirajo samo registrirane obrate, kjer ni večjih nepravilnosti. Težava je prodaja "izpod kozolca". "V preteklosti smo odkrili kar nekaj mest takih zakolov kopitarjev - v okolici Ljubljane, Škofje Loke, na Dolenjskem," priznava Andreja Bizjak z uprave za varno hrano.

Ped leti je inšpekcija odkrila in prekinila klanje v neregistriranem obratu v okolici Škofje Loke, kjer je neodgovorni kršilec izdeloval ter gostilnam in posameznikom prodajal klobase iz odsluženih športnih konj iz Italije.

Ugotavljajo, da se konjsko meso iz črnega zakola brez zdravstvenih in drugih pregledov dobro prodaja predvsem individualnim kupcem. Razlika v ceni je kar trikratna.