Gospodarski minister Zdravko Počivalšek in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta podpisala sporazum o oblikovanju sklada skladov.

"Ministrstvo je s podpisom tega sporazuma SID banko imenovalo za upravljavca sklada skladov. Sklad je poseben sveženj financiranja oz. podračun SID banke pri Banki Slovenije, kamor bodo nakazana sredstva evropske kohezijske politike," je pojasnil minister.

Sklad bo sredstva namenjal za trajnostno gospodarsko rast in razvoj, inovacijska vlaganja ter tekoče poslovanje podjetij z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja.

Minister je ob tem opozoril na dve zadevi, in sicer da ne gre za sredstva evropskega sklada skladov, ki ga upravlja Evropski investicijski sklad in je namenjen izključno naložbam tveganega kapitala (v njem sodeluje Slovenski podjetniški sklad), in da ne gre za naložbeni sklad za rast podjetij, ki ga je SID banka oblikovala z Evropskim investicijskim skladom.

Sklad skladov se je omenjalo tudi v vladnem predlogu alternativne rešitve za izpolnitev zavez glede NLB-ja po propadu prodajnega postopka banke. Vlada je namreč v začetku novembra med možnimi rešitvami v povezavi z vprašanjem prodaje NLB-ja podprla predlog finančne kompenzacije NLB-ja državi namesto prodaje bank na Balkanu.

Po njem denar iz NLB-ja ne bi šel v proračun, temveč bi banka v določenem času v sklad skladov vplačala s komisijo izpogajano oz. določeno vsoto. Okvirna višina vplačila naj bi bila približno 360 milijonov evrov. Minister je glede tega dejal: "Ne gre za sredstva, ki bi jih Slovenija plačala v primeru neprodaje NLB-ja. To so popolnoma druge zadeve."

Prve aktivnosti že pred dvema letoma
Aktivnosti za vzpostavitev sklada skladov so se po njegovih pojasnilih začele 2015. Prvi korak je bila ocena vrzeli financiranja, ki so jo naredili in ki je pokazala manko na štirih področjih, ki jih bodo zdaj s financiranjem skozi ustanovljeni sklad skušali narediti boljše.

Področja, kamor bodo usmerjena sredstva, so raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska učinkovitost ter urbani razvoj.

Prejemnikom bo sicer zaradi zahtev po finančnem vzvodu na voljo več sredstev, računajo lahko na 373 milijonov evrov. Finančni posredniki, med njimi banke in javni skladi, bodo namreč zagotovili dodatna sredstva, pogoje za uresničenje finančnih instrumentov, ki bodo na voljo, pa bodo določali SID banka in finančni posredniki, ki jih bo izbrala SID banka.

Finančni posredniki bodo znani drugo leto
SID banka bo finančne posrednike po Svilanovih pojasnilih izbrala v prvem četrtletju prihodnjega leta, takrat bo znana tudi dinamika razpisov, posamične finančne instrumente pa bodo predvidoma oblikovali v drugi polovici leta 2018. SID banka bo vzpostavila tudi sistem nadzora.

"S podpisom današnjega sporazuma in oblikovanjem sklada skladov smo naredili zelo pomemben korak v smeri črpanja evropskih kohezijskih sredstev in prehoda z nepovratnih na povratna sredstva, predvsem z uporabo finančnih instrumentov," je ocenil prvi mož SID banke ter naštel kredite, garancije ter lastniške in druge oblike financiranja, ki imajo bistveno večjo učinkovitost in omogočajo finančni vzvod, multiplikacijo in revolving princip - to pomeni, da se lahko ta sredstva uporabljajo tudi v prihodnji finančni perspektivi. Multipliciralo se bo z zasebnimi viri.

"Finančni instrumenti v obliki posojil in garancij ter seveda kapitalskega in lastniškega financiranja po moji oceni odpirajo nov horizont. Prepričan sem, da bomo na ta način lahko črpali ne samo dosedanja evropska sredstva bolje, ampak tudi v naslednji perspektivi ta sredstva uporabili za tiste namene, ki so bistveni za gospodarstvo," je dejal Svilan in dodal: "S tem bo slovensko gospodarstvo dobilo nova razvojna sredstva."