Vpeljava tovrstne zakonodaje bi radikalno vplivala na države, ki so deležne financiranja iz kohezijskega sklada. Madžarska in Poljska, prejemnici velikih količin finančne pomoči, sta bili iz Bruslja že večkrat opozorjeni zaradi neupoštevanja skupne evropske zakonodaje.

Nemški predlog, izdan na sedmih straneh, sproža številne pomisleke pred prihajajočimi pogajanji o evropskih reformah po letu 2020, v katerih naj bi se EU osredotočal na podpiranje razvoja v revnejših članicah.

"Treba je raziskati, ali je prejemnike evropskih kohezijskih sredstev mogoče povezati z upoštevanjem temeljnih pravnih načel," navaja dokument, pri čemer predvideva, da bi kohezijska sredstva za nekatere države lahko zastala, če ne bodo upoštevali reformnih predlogov Evropske komisije.

Pričakovati je, da bodo prejemniki sredstev iz kohezijskih skladov reformne predloge odločno zavrnili, vendar mnenje Nemčije kot dežele z največjim prispevkom v evropske in kohezijske sklade zagotovo ne bo spregledano.

"Diskusija o prihodnosti kohezijske politike ne sme potekati izolirano, temveč mora potekati v kontekstu večletnega finančnega okvira Evropske unije in njene vloge pri izvajanju prioritet EU-ja," še piše v dokumentu.

Na udaru Poljska in Madžarska
Odkar je poljsko vlado leta 2015 prevzela Stranka za zakon in pravičnost, je to Evropska komisija večkrat kritizirala zaradi dozdevnega drsenja proti avtoritarnosti, nazadnje zaradi samovoljnih sprememb v pravosodnem sistemu.

Madžarska vlada z Viktorjem Orbanom na čelu je vse od nastopa mandata leta 2010 v nesoglasju z Evropsko komisijo. Nazadnje je bila na udaru zaradi uvedbe sporne zakonodaje glede zasebnih univerz na Madžarskem.