Voditelji članic EU-ja so v Bruslju v četrtek podprli naložbeni načrt za Evropo in pozvali k vzpostavitvi evropskega sklada za strateške naložbe, kar je predlagala Evropska komisija.

V razmeroma kratkem času mora Evropska komisija zdaj oblikovati zakonodajni predlog, je še poudaril Cerar, ki meni, da je naložbeni načrt za Slovenijo ugodna okoliščina, ki jo je treba izkoristiti.

Kot je poudaril premier, je prišel naložbeni načrt ob pravem času. Slovenijo namreč spodbuja, da hitreje opredeli prednostne projekte.

Slovenija je pred kratkim kot mogoče identificirala 22 projektov v skupni vrednosti devetih milijard evrov. Večina projektov, ki se pripravljajo v sklopu tega načrta, je že dlje časa nujnih, pa se k njim ni pristopilo dovolj zavzeto, je dejal Cerar. Premier je izpostavil protipoplavno zaščito in drugi tir.

Načrt je treba začeti izvajati čim prej, saj bo le tako mogoče resnično motivirati vlagatelje, tudi v zasebnem sektorju, in zagotoviti želene pozitivne učinke, torej rast in zaposlovanje, še meni Cerar.

Kohezijski skladi ostajajo
Ob tem pa je Cerar še poudaril, da glede kohezijskih sredstev velja, da ostaja dosedanja ureditev in da je naložbeni načrt zastavljen kot dopolnilo in nadgrajuje financiranje iz kohezijskih sredstev. "Predvsem je tudi pomembno to, da ta sveženj, ki temelji na predvidoma precej velikem skladu, ni povezan oziroma ne ukinja dosedanjih evropskih skladov, se pravi teh kohezijskih sredstev, kar je za Slovenijo in druge države zelo pomembno," je dejal.

Slovenija: Vse države naj bodo obravnavane enako
Snovalci naložbenega načrta poudarjajo, da geografskih ali sektorskih kvot ne bo, temveč bodo zmagali najboljši projekti. O kvotah vrh EU-ja v četrtek sicer ni razpravljal. Nekatere članice, med njimi tudi Slovenija, ob tem poudarjajo, da je treba pri izbiri projektov zagotoviti enako obravnavo vseh držav.

Cerar meni, da bo treba veliko usklajevanja za zagotovitev tega, da ne bo diskriminacije. Ob tem pa po njegovih besedah obstaja splošno zavedanje, da morajo projekti članice povezovati, ne razdvajati.

Namen privabiti zasebne vlagatelje
Namen naložbenega načrta je sicer brez svežega denarja, le z novim pristopom privabiti zasebne naložbe v kakovostne in ekonomsko vzdržne, toda z vidika vlagateljev tvegane evropske projekte.

Kot poudarjajo viri pri EU-ju, je v obtoku dovolj likvidnosti, ki pa zaradi gospodarske in politične negotovosti ter visoke zadolženosti ne doseže realnega gospodarstva tako učinkovito in hitro, kot bi ga lahko.

Projekte bodo najprej izbrale članice EU-ja, nato pa jih bo ocenil naložbeni odbor. Projekti bodo izbrani na podlagi treh meril: dodana vrednost na ravni EU-ja, torej njihov prispevek k uresničevanju evropskih ciljev, ekonomska vzdržnost in vrednost ter zrelost. Izbrani bodo projekti, ki se lahko začnejo izvajati v prihodnjih treh letih.

Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je sicer pojasnil, da so zasebni vlagatelji tisti, ki bodo odločili o tem, kateri projekt bodo podprli.

Kdo bo dal koliko?
Predlagatelj naložbenega načrta, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, je članice pozval, naj se čim prej odločijo o prispevkih v sklad, Cerar pa meni, da je realno, da bodo počakale na pravno podlago, šele potem se bodo odločale o prispevkih.