"Če se ozremo na bližnja letališča, vidimo, da so že vsa obnovila svojo infrastrukturo. Gre za filozofijo, da infrastrukturo moraš imeti, če želiš privabiti nove partnerje in projekte," poudarja predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Zdajšnji potniški terminal na Brniku je star 45 let. Ko se bodo pokazale nove priložnosti, z njim po Skobirjevih besedah ne bodo mogli dovolj hitro zgraditi novih zmogljivosti in ponuditi tehnološko modernih rešitev. "Zato je bolj smotrno graditi novega."

V kratkem pričakujejo tudi pozitivno odločitev Evropske komisije o pridobitvi nekaj več kot 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, kar bi predstavljalo skoraj 20 odstotkov celotnih stroškov naložbe. Zato se bodo nadzorniki kmalu odločili, ali bo Aerodrom Ljubljana izpeljal to naložbo.

"Hrvaška se pri projektih poenoti"
Morda jih bo spodbudilo tudi dejstvo, da se konkurenčno letališče v Zagrebu tudi odloča za prenovo. "Zagrebško letališče je pridobilo tujega koncesionarja, ki bo gradil letališko infrastrukturo in upravljal letališče. Pri nas iščemo partnerje, ki bi vlagali v posel. Od Zagreba se razlikujemo v tem, da se Hrvaška poenoti pri takšnih projektih. Pri nas pa tudi dogovorjenih stvari ne izpeljemo, ali pa vmes pridejo volitve in moramo vse začeti znova. Potrebujemo skupno delovanje in odločitve," pojasnjuje Skobir.

Zavzema se za ustanovitev holdinga
Sam je navdušen tudi nad idejo o projektu logističnega holdinga, ki je v prejšnji vladi Boruta Pahorja propadel, zdajšnja vlada Janeza Janše pa ga znova oživlja. Vanj naj bi bilo vključeno tudi ljubljansko letališče. "Idejo absolutno pozdravljam, seveda ob predpostavki, da velik partner vloži potrebna sredstva, ki jih naša država nima, v vzpostavitev infrastrukture. To ne pomeni le, da bo Slovenija dala progo in zemljo, po kateri bo tuj partner zadovoljeval svoje logistične potrebe, temveč pomeni tudi poslovno priložnost za Slovenijo," pravi prvi mož Aerodroma.

"Nekateri projekte diskreditirajo in že rušijo"
Želi si, da bi bil dogovor dosežen čim prej in da bi pogovori potekali za zaprtimi vrati, saj ga moti, da nekateri projekte diskreditirajo in že sproti rušijo. "Moramo se zavedati, da Slovenija ni velesila, da pa imamo geografske prednosti, in če želimo s tem kaj zaslužiti, se moramo povezati s tujci." DHL v lasti podjetja Deutsche Post tako že širi svoj promet in mrežo pri nas, logistični center pa bi po njegovih besedah promet še povečal. Podobno velja za Schenker, UPS, Fedex in druge.

Glavne poteze so stvar vlade
Aerodrom Ljubljana namreč potrebuje poslovnega vlagatelja, saj je sicer zdrava družba, brez dolgov. "Potrebujemo pa nove posle, pri čemer moramo tujega operaterja prepričati, da pri nas zgradi bazo. Pogovarjamo se s Turki, Arabci in Azijci, še vedno so živi projekti s Katarjem in z družbami Air India, Turkish Airlines, Lufthansa, British Airways in Air France. Za dokončne dogovore pa potrebujemo pomoč države," opozarja Skobir.

Glavne poteze mora tako po njegovih besedah potegniti vlada - izbrati projekt, določiti njegovega skrbnika in preverjati napredek. "Za zdaj nismo še ničesar zamudili, ampak časa pa nimamo več," je dodal.