Začetek gradnje proge je po besedah ministra za promet, ki opravlja tekoče posle, Patricka Vlačiča, časovno težko opredeliti.

Pobuda bo do konca leta 2011 objavljena na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor, v tem času pa bosta koordinator ter direktorat za železnice in žičnice organizirala posvete po občinah, kjer bi lahko tekla proga. V omenjenem obdobju lahko javnost poda predloge, priporočila, usmeritve in mnenja, so še zapisali na direktoratu za prostor.

V pobudi opredeljene tri različice predvidene trase
Kot dodajajo, so v pobudi opredeljene tri različice predvidene trase elektrificirane dvotirne proge z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Različice potekajo po območju, ki ga dopuščajo prostorske danosti, pri njihovem določanju pa se je upošteval celoten ravninski prostor od Ljubljane do Jesenic.

V pobudi so opredeljene tudi različice za lokalni promet, na primer obstoječa proga Ljubljana–Škofja Loka in Kranj–Radovljica, vse različice na odseku med Ljubljano in Kranjem pa se navezujejo na letališče Jožeta Pučnika. To naj bi predvidevalo vzpostavitev visoko zmogljive železniške proge, načrtovane za hitrosti 160 kilometrov na uro.

Vsebina predloga je usklajena z načrti letališča
Med Ljubljano in Kranjem je tako predvidenih šest različic in podrazličic. Različica A1 predvideva traso, vzporedno z avtocesto, in navezavo na novo železniško postajo Kranj. Različica A2 predvideva traso mimo Smlednika in Zbilj ter prek Sorškega in Čirškega polja do nove postaje v Kranju. Različica A3 poteka po obstoječem koridorju do Medvod, na Sorškem polju pa se naveže na različico A2.

Različice med Kranjem in Peračico potekajo vzporedno z avtocesto, in sicer od nove postaje v Kranju. Različice na odseku med Peračico in Jesenicami minimalno odstopajo od sedanje proge, vse pa ohranjajo postajo v Lescah. Navezava na Letališče Jožeta Pučnika je po predlogu načrta možna v šestih variantah in podvariantah.

Vsebina predloga je usklajena z načrti letališča in je bila del programa, ki so ga skupaj s Slovenskimi železnicami preučili v okviru dolgoročnega načrta razvoja letališča, so predlog komentirali na Aerodromu Ljubljana. Proga bo izboljšala mobilnost, pospešila razvoj letališča, odprla pa bo možnosti za uresničitev novih projektov, kot je multimodalni logistični center na južni strani letališča, med vzletno pristajalno stezo in avtocesto, so še dodali.

Gorenjska železnica je bila zgrajena leta 1870
Minister za promet, ki opravlja tekoče posle, Patrick Vlačič, je pojasnil, da se bo drugi tir na relaciji Ljubljana–Jesenice vsekakor uredil, prej pa je potrebna še njegova umestitev v prostor. Slednje lahko traja več let, zato je težko časovno opredeliti sam začetek gradnje. Odprto je tudi še vprašanje, ali se bo projekt lahko financiral iz evropskih kohezijskih sredstev kot del jedrnega omrežja, je še dodal.

Po predlogu evropske komisije v evropsko jedrno omrežje sodita celotni peti in deseti koridor, razen dela med Jesenicami in Brnikom. "Razlog je v tem, da je na avstrijski strani trasa tako zahtevna, da ne dosega kriterijev za jedrno omrežje," je za STA povedal Vlačič in pojasnil, da bi bilo treba v alpskem svetu te kriterije za jedrno omrežje nekoliko spustiti. "Če bo to stališče sprejeto, potem bo tudi ta manjši delček med Brnikom in Jesenicami lahko sprejet v jedrno omrežje in sofinanciran z evropskimi sredstvi," je še dejal.

Gorenjska železnica je bila zgrajena leta 1870, vendar je kljub številnim idejam o drugem tiru ostala enotirna. Elektrificirana je bila v letih 1963 in 1964, že pred tem pa je bila ukinjena na odseku od Planice do državne meje. Leta 1966 je bil ukinjen tudi promet od Jesenic do Planice, koder danes poteka kolesarska pot.