Kaj pa se je za slovenske ribogojce spremenilo z vstopom v Evropsko unijo? Vsekakor se je povečal trg, kar pomeni, da lahko nastopamo na precej širšem trgu, ki trenutno uvaja okoli dve tretjini svojih rib, pravi Irena Fonda. Slovenci smo po njenih besedah med zadnjimi porabniki med evropskimi državami oziroma na 5. mestu z zadnjega konca.

Poleg tega slovenski ribogojci zdaj lahko kandidirajo za evrospka sredstva, za pridobivanje pomoči oziroma za sredstva za produktivne naložbe, je povedala. Težava pa je v tem, dadaja, da mora država za pridobitev teh sredstev skladno z evropskimi pravili najprej dati razpis, nanj pa so morali kar nekaj časa čakati.

In kakšne nevarnosti pretijo slovenskim ribami? Kar zadeva ribogojstvo, imamo na eni strani nevarnosti iz narave, npr. bolezni in hude nevihte; nevarno pa je tudi to, da jih pojedo vsi drugi, da torej vse izvozimo, kar je bilo žalostno, glede na to, da se trudimo za kakovost, je prepričana Irena Fonda.

"Ribogojci relativno slabo organizirani"
Kot je še povedala, so ribogojci, zlasti morski, relativno slabo organizirani, saj jih je malo - le ena delujoča ribogojnica in nekaj školjkarjev. "Školjkarji smo se organizirali v zadrugo ribogojcev, kar zadeva ribe pa delujemo sami, glede na druge države nimamo za sabo nekega lobija in težko skupaj nastopamo pri določenih problemih do države in drugih uradnih institucij," dodaja.