Kot je Mercator objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, so se prihodki od prodaje trgovine na drobno, ki predstavlja osnovno Mercatorjevo dejavnost, lani v primerjavi z letom 2018 okrepili za 2,2 odstotka na 1,69 milijarde evrov. Normaliziran bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) je dosegel 172,5 milijona evrov in je bil za 60,5 odstotka višji kot leto prej.

Skupina Mercator je lani skoraj za četrtino znižala zadolženost, k čemur je pomembno prispevala izvedba monetizacije nepremičnin. Neto finančni dolg je po primerljivih standardih znašal 587 milijonov evrov, kazalec med neto dolgom in EBITDA-jem pa se je znižal s 7,2- na 5,2-kratnik.

Prihodki od prodaje družbe Poslovni sistem Mercator so se medtem z 1,16 v letu 2018 v lanskem letu okrepili na 1,23 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja se je skoraj podvojil in znašal 13,4 milijona evrov. Poslovni sistem Mercator je leto končal s 13,8 milijona evrov izgube, rezultat pa, kot izhaja iz letnega poročila, vključuje slabitev naložb v odvisne družbe v vrednosti 23,64 milijona evrov, ki so na ravni skupine v okviru konsolidacijskih izločitev izločene.

Skupina je konec leta zaposlovala 19.963 ljudi, od tega v Sloveniji 9355. Kot pojasnjujejo v Mercatorju, se je dodana vrednost na zaposlenega v maloprodaji lani zvišala, znašala je 28.049 evrov. Naložbe v osnovna sredstva skupine Mercator so lani znašale 25,4 milijona evrov in so bile za skoraj petino višje kot leto prej. Več kot 60 odstotkov teh sredstev je Mercator porabil za naložbe v Sloveniji.

Čizmić: "Smo na pravi poti, a čaka nas še veliko dela"

Predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić je v sporočilu za javnost zapisal, da so lanski rezultati predvsem posledica uveljavljanja nove poslovne strategije. Za nadaljevanje uspešnega razvoja Mercatorja pa je po njegovih besedah strateško pomembno, da se konča proces prenosa na Fortenovo in da se s tem Mercatorju zagotovi stabilen lastnik, ki bo podprl razvoj družbe v prihodnje.

"Smo na pravi poti, a čaka nas še veliko dela," je Čizmić ob objavi lanskih poslovnih rezultatov dejal v pogovoru za STA. Izvajanje v letu 2017 sprejete petletne strategije je pomembno prispevalo k rasti prihodkov, je podaril Čizmić. "Ves naš komercialni vidik strategije, vlaganje v priročne sosedske trgovine, vlaganje v cene, zagotavljanje konkurenčnosti, vse to je prispevalo k dobremu odzivu kupcev, ki prepoznavajo našo prednost in to se pozna na rasti prihodkov," je pojasnil.

Čizmić je kot pomemben mejnik v poslovanju Mercatorja omenil izvedbo monetizacije nepremičnin, ki je pripomogla k uspešni razdolžitvi. "V letu 2019 smo neto dolg po primerljivih standardih znižali pod 600 milijonov evrov. Zadolženost je najnižja v zadnjih 12 letih," je dejal. Skupina Mercator je lani kazalec med neto dolgom in bruto dobičkom iz poslovanja (EBITDA) znižala s 7,2- na 5,2-kratnik. "To je bistveno bolje, kot je bilo na začetku leta 2017, ko je bilo to razmerje pri 14-kratniku. To pomeni, da smo v treh letih na področju finančne stabilnosti in dobičkonosnosti, pa tudi tržnega deleža imeli pozitivne rezultate," je zadovoljen Čizmić.

Največja investicija v zgodovini Mercatorja

Predsednik uprave Mercatorja je spomnil, da so z izvedbo monetizacije nepremičnin dolg znižali za okoli 260 milijonov evrov, petletna strategija pa predvideva, da z izvedbo monetizacije zadolženost znižajo za približno 300 milijonov evrov. "Temu cilju se približujemo. Seveda pa bomo zmanjševanje zadolženosti nadaljevali. Naš cilj je, da dosežemo štirikratnik razmerja med neto dolgom in EBITDA-jem," je dejal.

Za izboljšanje dobičkonosnosti je, tako Čizmić, pomembna čimprejšnja izgradnja novega logistično-distribucijskega centra. Po njegovih besedah gre za največjo investicijo v zgodovini Mercatorja, ki bo bistveno vplivala na dobičkonosnost in optimizacijo vseh operativnih procesov. Medtem ko je bila izgradnja logistično-distribucijskega centra načrtovana do konca leta 2021, se dinamika zaradi krize, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, nekoliko spreminja. "Odločili smo se namreč, da gremo na večjo stopnjo avtomatizacije. Natančno časovnico izgradnje bomo definirali do konca leta," je napovedal Čizmić, ki poudarja, da je celotna časovnica izgradnje centra nekoliko odvisna tudi od druge infrastrukture. Mercator mora za center pridobiti še vsa dovoljenja, za zdaj pa ostale aktivnosti glede izgradnje sicer potekajo normalno. "Delamo po vseh močeh, da bo novi logistično-distribucijski center čim prej zaživel," je povedal.

Epidemija spreminja vedenje potrošnikov

Čizmić je znova poudaril, da je za Mercator strateško pomembno dokončati prenos na Fortenovo in Mercatorju zagotoviti stabilnega lastnika. "V interesu nam je, da se prenos zgodi čim prej," je poudaril. Sicer pa se Mercator, tako Čizmić, trenutno popolnoma osredotoča na upravljanje krize, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa. "Zadovoljen sem, da smo na krizo uspešno odreagirali. Mercator ima neverjetno hrabre, zavzete zaposlene. Solidarnost, odgovornost zaposlenih in njihova pripadnost podjetju, to je v času krize velika prednost," je prepričan. Dodaja, da pri dobavah iz tujine ni težav, saj je transport organiziran v konvojih, terja pa tak transport veliko organizacije in timskega dela.

V Mercatorju zaradi epidemije novega koronavirusa opažajo spremembe vedenja potrošnikov in opažajo bistveno večje zanimanje za spletno nakupovanje. Zato bo družba po Čizmićevih besedah bistveno več investirala tudi v spletno trgovino, je pa zmogljivosti na tem področju močno povečala že zdaj: "Zmogljivosti na tem področju so trenutno desetkrat večje kot pred izbruhom te krize." Čizmić sicer opozarja na nujnost kombinacije med spletnim prodajnim kanalom in prodajo v fizičnih trgovinah, saj lahko samo oboje skupaj deluje kot celota. Glede na izvedene analize pa pričakuje, da se bo pomemben delež tistih, ki zdaj kupujejo prek spleta, nakupov prek spleta loteval tudi v prihodnje. "Mislim pa, da bo še vedno velika večina kupcev kupovala v fizičnih trgovinah, pri čemer bodo naše priročne sosedske trgovine igrale pomembno vlogo," je dodal.

O natančnih načrtih za poslovanje za letošnje leto je po Čizmićevih besedah trenutno še prezgodaj govoriti, saj je treba počakati na razvoj krize. "Analiziramo vse potencialne vplive na poslovanje. Načrtujemo, da bodo skupni prihodki ostali na ravni načrtov, prav tako dobičkonosnost, bo pa struktura prihodkov drugačna, saj zaradi krize predvsem v veleprodaji prihaja do izpada določenih prihodkov, ki jih potem nadomeščamo po drugih kanalih," je še pojasnil Čizmić.

Logistično-distribucijski center in širjenje mreže v Srbiji

V letošnjem letu skupina Mercator načrtuje 2,2 milijarde evrov prihodkov in 110 milijonov evrov normalizirane EBITDA-jem. V družbi poudarjajo, da bo ena ključnih značilnosti letošnjega poslovanja rast stroškov, predvsem rast stroškov delovne sile, še posebej v Sloveniji zaradi dviga minimalne plače.

Mercator za letos načrtuje za 44 milijonov evrov naložb, več kot pol naložbenih sredstev bo namenjenih za naložbe v Sloveniji. Najpomembnejša investicija je logistično-distribucijski center v Ljubljani, sledi ji širjenje mreže v Srbiji. V načrtu je odprtje 28 novih trgovin in prenova 65 trgovin na vseh trgih poslovanja.