Podjetja v Sloveniji so lani zaposlovala 1,8 odstotka več ljudi kot leto prej, njihovi skupni prihodki pa so se povečali za 21,2 odstotka. Od tega so več kot polovico prihodkov ustvarila srednje velika in velika podjetja, navaja Statistični urad RS.

Tako kot že v letu 2020 se je tudi lani največji delež podjetij ukvarjal s strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi (18 odstotkov). Sledila so podjetja na področju dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter gradbeništva.

Lani največja rast števila novih podjetij v zdravstvu in sociali

V dejavnosti zdravstva in socialnega varstva se je lani število podjetij povečalo za 10,6 odstotka. Sledila so podjetja v gostinstvu (+6,3 odstotka) ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+5,5 odstotka). Prav tako se je v zdravstvu in socialnem varstvu najbolj povečalo število zaposlenih oseb (+7,0 odstotka), sledili sta dejavnosti gradbeništva (+4,7 odstotka) ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti (+3,8 odstotka).

Nekaj več kot ena tretjina podjetij je imela lani sedež v osrednjeslovenski statistični regiji. Prav tako je bilo v tej regiji največ zaposlenih oseb kot tudi ustvarjenih največ prihodkov. Sledili sta podravska in savinjska regija, v zasavski pa so bili vsi trije deleži najmanjši, še ugotavljajo statistiki.

Skupni stroški dela lani višji za 7,7 odstotka

Povprečni stroški dela za zaposlene in samozaposlene so leta 2021 znašali 2474 evrov mesečno in so se na letni ravni zvišali za 7,7 odstotka, kar je najvišja rast v obdobju med letoma 2010 in 2021.

Število zaposlenih se je lani povečalo za za 10.135 oziroma 1,2 odstotka, potem ko je leto dni pred tem upadlo za 0,8 odstotka. Izraziteje je šlo navzgor v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (+22,6 odstotka), sledile so druge strokovne in tehnične dejavnosti; veterinarstvo (+10,7 odstotka) in dejavnost članskih organizacij (8,6 odstotka).

Na drugi strani je bilo zmanjšanje števila zaposlenih najobčutnejše v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (-19,5 odstotka), pa tudi v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanimi dejavnostmi (-11,3 odstotka) ter v kmetijski proizvodnji, lovu in povezanih storitvah (-9,1 odstotka).

Povprečni stroški dela za zaposlene so se zvišali v vseh dejavnostih, razen eni. Najbolj so se zvišali v proizvodnji pijač (+18,2 odstotka), sledile so dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (+16,0 odstotka), športne in druge dejavnosti za prosti čas (+14,4 odstotka) ter gostinstvo (+13,7 odstotka). Stroški so se znižali samo v proizvodnji računalnikov, elektronskih, optičnih izdelkov (-3,6 odstotka).

Samozaposleni ustvarili 3,9 milijarde raznovrstnih dohodkov

Samozaposlenih je bilo lani 1,9 odstotka več kot predlani. Leta 2020 je njihovo število upadlo za 0,2 odstotka. Število se je lani sicer izraziteje povečalo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter poslovanju z nepremičninami (povprečno +7,0 odstotka), sledila je dejavnost promet in skladiščenje (+6,6 odstotka). Najbolj pa je število samozaposlenih upadlo upadlo v drugih dejavnostih (–2,0 odstotka) ter kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (–0,8 odstotka).

Večina samozaposlenih si ne izplačuje plač, temveč ustvarjajo t. i. raznovrstni dohodek na podlagi vloženega dela in kapitala, so pojasnili državni statistiki.

V letu 2021 so samozaposleni ustvarili 3,9 milijarde evrov raznovrstnega dohodka (9,1 odstotka več kot leto prej), njihovi stroški dela so bili ocenjeni na 3,7 milijarde evrov (9,3 odstotka več kot leto prej). Če bi si samozaposleni izplačevali plače, bi te v povprečju predstavljale 95,6 odstotka raznovrstnega dohodka.

Samozaposlenim bi tako v opazovanem letu v povprečju ostalo 4,4 odstotka dohodka, tega bi lahko namenili za finančne in druge naložbe ali varčevanje. Ta delež se je lani zmanjšal za 0,2 odstotne točke, kar pomeni, da se ekonomski položaj samozaposlenih v primerjavi z letom prej ni občutneje spremenil, struktura samozaposlenih po dejavnostih pa je ostala podobna tisti v prejšnjem letu, so poudarili statistiki.

Med proučevanimi dejavniki, ki vplivajo na razlike v stroških dela (spol, starost, izobrazba in področje dejavnosti), ima največji vpliv raven dosežene izobrazbe. V letu 2021 so stroški dela za osnovnošolsko izobražene znašali 51,6 odstotka, stroški dela za srednješolsko izobražene pa 63,9 odstotka stroškov dela za višje- in visokošolsko izobražene.

V letni primerjavi se je razlika pri osnovnošolsko izobraženih zaposlenih zmanjšala za 0,8 odstotne točke, pri srednješolsko izobraženih pa se je povečala za 0,1 odstotne točke. Skupna razlika v povprečnih stroških dela glede na izobrazbo se je lani zmanjšala.