Kot so sporočili z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), člane združenja skrbi tudi vse večje opuščanje vinogradov. To je posledica razmer v sektorju in negotovosti, ki se napovedujejo na področju zmanjševanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, ekstremnih vremenskih razmer in evropske protialkoholne politike.

Zbornica zato poziva pristojna ministrstva in vlado, da prisluhne težavam vinogradnikov in vinarjev ter nemudoma zagotovi finančno pomoč sektorju, ki je v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja.

Med drugim menijo tudi, da bi bil potreben večji nadzor pri spremljanju pridelave grozdja in da je nujna uvedba masnih bilanc tako na področju pridelave grozdja kot vina, ki bi dosledno spremljala stanje in preprečila ponarejanje porekla. Od varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano medtem pričakujejo dejavno spremljanje dogajanja na področju prodaje grozdja in vina ter preprečevanje nedovoljenih ravnanj.

Letošnji izpad pridelka je izjemno velik, kar bo pomenilo manjšo pridelavo vin. V Posavju je pridelek zaradi pozebe in spomladanskega dežja zmanjšan za od 25 do 35 odstotkov, na Bizeljskem celo do 70 odstotkov. Na Primorskem ocenjujejo zmanjšanje pridelka za tretjino, v Vipavski dolini do 50 odstotkov in na Krasu do 60 odstotkov. V vinorodni deželi Podravje je izpad približno 30-odstotni, pridelek pa je dodatno še oklestila zlata trsna rumenica, so navedli.

Slovenske vinarje skrbi, da bodo zaradi količinsko manjše letine izgubili mesto na trgovskih policah, saj je vina v EU-ju preveč in bi zato lahko na slovenske police prišlo po nizkih cenah. "Izguba domačega trga pa bi za dejavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva pomenila propad ob že tako težkih razmerah," so poudarili.

Ali Slovenija želi ostati vinska država?

Enolog v vinski kleti Krško in direktor Kmečke zadruge Krško Jure Grubar je za Radio Slovenija opozoril, da je celoten sektor v težavah, ker tudi ni zakonskega pokritja: "Gre za sistemsko in sistematično dolgoročno usmeritev, ali si Slovenija želi ostati vinska dežela, kakšne ukrepe bomo sprejemali v prihodnosti, kako se bomo strateško odzvali. Dejstvo je, da površine padajo, vinogradi padajo, cenovna politika je, žal, kakršna je, stroški se dvigujejo, razlike v ceni praktično ni več oziroma gremo kar proti minusu."

Rekordno nizka letina v Brdih

V Brdih pa so pretekli teden povedali, da so z odkupnimi cenami zadovoljni, prav tako je grozdje zdravo in presenetljivo kakovostno.

"Letošnja letina grozdja je rekordno nizka. Precej nižje letine so že tretje leto zapored, kleti so prazne in zdaj resnično potrebujemo pomoč za ohranitev delovnih mest. Vinogradniki se po svojih močeh prilagajamo na vremenske razmere, vendar so pogosti vremenski ekstremi neobvladljivi," je za GZS povedal predsednik Združenja slovenskih vinarjev Gorazd Bedenčič in se zahvalil državi za pomoč pri spopadanju z zlato trsno rumenico, sicer pa vinogradniki od države pričakujejo hitrejše in bolj strukturirano ukrepanje.

"Pričakujemo, da pristojna ministrstva skupaj z vsemi deležniki v vinskem sektorju poiščejo dolgoročno sistemsko rešitev za pomoč vinogradniško-vinarskemu sektorju in dejavno ukrepajo ob letošnji izjemno nizki letini in slabih zadnjih letinah s pomočjo vinogradnikom in vinarjem," je še dejal Bedenčič.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić pa je za Radio Slovenija povedala, da kmetijsko ministrstvo podpira vinogradništvo in vinarstvo s ciljem ohraniti vsaj to, kar imamo. "Da tudi teh 14 tisoč hektarjev ne izgubimo, da ne prihaja do večjega trenda opuščanja promocije na tretjih trgih, deležni so podpore že vrsto, vrsto let skozi javne razpise, ki se pripravljajo skozi skupno kmetijsko politiko za vzpostavitev in obnovo trajnih nasadov, in je ne ukinjamo," je dejala Čalušić.