Minister Virant bi objavil vse, v Banki Slovenije so previdni.
Najprej bodo objavili že pred časom napovedovan seznam prenesenih slabih posojil, nato pa skladno z veljavno zakonodajo tudi dostop do drugih informacij, so sporočili iz družbe (DUTB).

Takoj ko bo zakon o dostopu do informacij javnega značaja začel veljati, torej 15 dni po objavi zakona v uradnem listu, bo DUTB objavil seznam prenesenih terjatev skupaj z njihovo bruto izpostavljenostjo na dan prenosa.

DUTB namerava pripraviti tudi spletni dostop
V DUTB-ju še napovedujejo, da bodo skladno z zakonom Banki Slovenije predlagali tudi spletni dostop do celotne dokumentacije, prejete od bank. Tako nameravajo odpreti dostop do celotne dokumentacije o prenesenih posojilih, ki so jo predložile banke.

Še pred iztekom trimesečnega roka, ki ga določa zakon, bi radi vzpostavili poseben, ustrezno varovan prostor, opremljen z računalniki z urejenim dostopom do celotne omenjene dokumentacije. Sočasno bodo predlagali tudi nadgradnjo sistema za zagotovitev spletnega dostopa. Predtem se bodo o objavi posvetovali še z Banko Slovenije, informacijsko pooblaščenko, MNZ-jem in KPK-jem.

"Preglednost ne more škoditi"
Notranji minister Gregor Virant je pred glasovanjem o predlogu novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja pojasnil, da ne vidi razloga za razlikovanje med slabimi posojili, ki so jih državne banke prenesle na DUTB, in tistimi, ki so jih obdržale v svojih bilancah.
"Preglednost v nobenem primeru ne more škoditi. Več kot bo te preglednosti, bolje bo. Od preglednosti ne bo nikogar bolela glava. Od nepreglednosti boli glava," je dejal. Prav tako je prepričan, da objava ne bi škodovala konkurenčnemu položaju teh bank.
Banka Slovenije svari pred posledicami
Drugačnega mnenja so v Banki Slovenije. Sicer se strinjajo s stališči, da je treba pri sanaciji razmer v bankah zagotoviti preglednost in javnost informacij, a hkrati menijo, da je v okviru prizadevanj za večjo preglednost sanacije bančnega sistema treba "ločeno in s posebno pozornostjo" obravnavati vprašanje razkritja zaupnih informacij o poslovanju bank oz. zaupnih podatkov o poslovanju njihovih komitentov.

Razkritje občutljivih finančnih podatkov oziroma drugih zaupnih podatkov o poslovanju bank in gospodarskih družb kot dolžnikov lahko po njihovih opozorilih "nepopravljivo poslabša pogoje njihovega poslovanja v bodoče ter posredno ali neposredno ogrozi uspešnost celotne sanacije".

"Razkritje podatkov o posojilih bi negativno vplivalo na njihovo konkurenčnost in bi odvračalo komitente od nadaljnjega sodelovanja z bankami, za katere velja obveznost razkritja zaupnih podatkov o komitentih, " so jasni v Banki Slovenije. Zagotavljajo pa, da imajo preiskovalni organi dostop do vseh podatkov Banke Slovenije in bank, ne glede na stopnjo zaupnosti.