Po novi definiciji, ki jo je za poenotenje podatkov uvedla Evropska bančna agencija (EBA), po kateri se poleg terjatev, katerih plačilo zamuja več kot 90 dni, med slabe terjatve uvršča tudi terjatve, za katere obstaja dvom, da bodo poplačane (v glavnem gre za terjatve v prestrukturiranju), je bilo v Sloveniji konec junija letos za 5,9 milijarde evro slabih terjatev oz. 14,2 odstotka vseh izpostavljenosti.

Ob upoštevanju samo posojil je bilo takšnih z zamudo plačila nad 90 dni ali v prestrukturiranju 5,5 milijarde evrov oz. petina vseh. Po "stari" metodologiji, po kateri je Banka Slovenije kot slabe terjatve upoštevala le tiste z zamudo nad 90 dni, bi bilo konec junija slabih terjatev za 3,5 milijarde evrov oz. 10,2 odstotka vseh.

Največ nedonosnih terjatev do nefinančnih družb
Največ nedonosnih terjatev je do nefinančnih družb, sledijo druge finančne družbe in gospodinjstva. Nekaj več kot polovica, 50,5 odstotka, vseh nedonosnih terjatev je pokritih z oslabitvami in rezervacijami, 30,3 odstotka jih je pokritih z zavarovanji, 19,2 odstotka pa je nepokritih. Podatki na 30. junija 2015 so prvi po novi definiciji. Banka Slovenije jih bo odslej objavljala četrtletno.

V prvih devetih mesecih letos se je obseg nedonosnih izpostavljenosti v Sloveniji znižal za neto 630 milijonov evrov (zmanjšal se je za 1,1 milijarde evrov), hkrati pa je nastalo za 472 milijonov evrov novih slabih terjatev.

"Problem se zmanjšuje, a je še daleč od tega, da ga ne bi bilo več. Tako prezadolženost dela podjetji kot obseg prestrukturiranih posojil in kakovost prestrukturiranj ostajajo resen izziv," je dejala viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Ob takšnem trendu, brez dodatnih ukrepov, kot bi bila npr. zasebna slaba banka za terjatve do malih in srednje velikih podjetij, bi se obseg slabih terjatev v naslednjih devetih mesecih, do junija 2016, zmanjšal za neto 867 milijonov evrov, so izračunali v centralni banki.

Nove slabe terjatve nastajajo v vseh sektorjih, predvsem v tistih, ki so vezani na domačo porabo, kot so gostinstvo, trgovina, tudi gradbeništvo. V zadnjem za leto 2016 centralna banka pričakuje novo povečanje slabih terjatev, saj ne bo več učinka zaključevanja evropsko sofinanciranih projektov, ni pa videti drugih novih naložb.

"Nominalno se slabe terjatve znižujejo in se, ker so se bilance bank nehale tako hitro krčiti, znižujejo tudi v deležu bilanc bank. A to je proces, ki bo pod določenimi predpostavkami trajal še vsaj pet let," je dejala Zadravec Caprirolova.

Potrebno je hitro prestrukturiranje
Ker velik del nedonosnih izpostavljenosti predstavljajo terjatve v prestrukturiranju, je zelo pomembno, da je prestrukturiranje dovolj hitro in dovolj kakovostno ter da ne prihaja samo do finančnega prestrukturiranja, ampak da sledi tudi lastniško in poslovno prestrukturiranje, je dejala direktorica oddelka sistemski nadzor in regulativa v Banki Slovenije Damjana Iglič. Kolikšen delež terjatev, ki so uvrščene med nedonosne, ker so v prestrukturiranju in še ne zamujajo več kot 90 dni, bo dejansko nepoplačan, se bo še pokazalo.

Slovenija v vrhu po slabih terjatvah
Evropska bančna agencija (EBA) je objavila podatke o nedonosnih in prestrukturiranih izpostavljenostih za sistemske banke po novi definiciji. Med slovenskimi bankami sta vključeni NLB in NKBM. Podatki so pokazali, da je Slovenija, upoštevajoč ti dve banki, po višini slabih terjatev na drugem mestu, le za Ciprom. Upoštevajoč celoten bančni sistem pa bi bila Slovenija po navedbah Banke Slovenije okoli petega mesta.

Po podatkih EBA-ja je tako največ slabih terjatev v ciprskih bankah, in sicer 49,6 odstotka, pri drugouvrščeni Sloveniji beležijo 28 odstotkov, sledi Irska z 21,4 odstotka, Madžarska z 18,8 odstotka in Italija z 16,7 odstotka. V celotni EU pa je delež slabih terjatev znašal 5,6 odstotka.