Za postavitev vprašanja se je odločil ob novici, da je Družba pooblaščenka Ravne (DPR) v okoli pet let trajajoči pravdi uspela pri tožbi zoper Slovensko industrijo jekla in državo.

Janšo in Vizjaka sprašuje, kako bosta zagotovila, da zaradi njune odločitve državno premoženje ne bo oškodovano.

Kaj bo dobil DPR?
"DPR je tožbo vložil, ko je država v prejšnjem mandatu prodala večinski delež železarskega premoženja ruskemu kupcu, ni pa omogočila, da bi DPR pridobil 20-odstotni lastniški delež kot zamenjavo za delnice DPR-ja, kar je nalagal zakon o privatizaciji slovenskih železarn," je v pismu Janši in Vizjaku zapisal poslanec Tadej Slapnik.

Pojasnil je, da je DPR-ju pri sedmih družbah 20-odstotne deleže uspelo pridobiti, pri družbah Noži Ravne in Metal Ravne pa ne. Sodišče pa zdaj SIJ-u in državi nalaga, da sta dolžna DPR-ju solidarno plačati 115 milijonov evrov.

"SIJ bo z DRP-jem po pravnomočnosti sodbe dolžan skleniti dve pogodbi, in sicer za pridobitev poslovnega deleža v Nožih Ravne in Metalu Ravne oz. pogodbo o menjavi delnic SIJ-a za 20-odstotna poslovna deleža v obeh družbah. Pri tem bo moral SIJ v primeru Metala na DPR prenesti del svojega poslovnega deleža v Metalu Ravne v nominalnem znesku okoli 6,34 milijona evrov, DPR pa mu bo za ta poslovni delež izročil 10.386 delnic SIJ-a. Zaradi prenosa poslovnega deleža bo DPR postal novi družbenik. V primeru Nožev Ravne pa bo SIJ prenesel poslovni delež v nominalnem znesku okoli milijon evrov, DPR pa bo SIJ-u izročil 57 delnic," je navedel.

"Opozarjali smo, da bo treba malim delničarjem nadomestiti izgubo"
Spomnil je, da je v času prodaje SIJ-a ministrstvo za gospodarstvo vodil zdajšnji predsednik parlamentarne komisije za nadzor javnih financ ter poslanec SDS-a Andrej Vizjak, predsednik vlade pa je bil takrat Janez Janša. Po navedbah Slapnika Vizjak o izidu tožbe pravi, da pred pravnomočnostjo sodbo težko komentira in da so v ministrstvu za gospodarstvo in SIJ-u takrat imeli močne argumente, pri katerih velja vztrajati tudi danes. Janša pa sodbe ni komentiral, je dejal poslanec Zaresa.

"Rad bi vaju opozoril, da je poslanska skupina Zares takrat (ob prodaji) in kasneje v letu 2008 večkrat opozarjala (prek instituta poslanskih vprašanj ministru in predsedniku vlade ter prek instituta nujne seje komisije za nadzor javnih financ), da obstaja utemeljen sum o tem, ali ni bil SIJ tujemu kupcu, ruski skupini Koks, prodan po prenizki ceni in ali so bili pri tem oškodovani mali delničarji, saj so zaposleni in upokojeni železarji namesto z zakonom zagotovljenih 417 EUR za delnico dobili le okoli 190 EUR. Ter da obstaja možnost, da bo treba malim delničarjem nadomestiti izgubo, ki so jo utrpeli s tem," je zapisal.

Čas prodaje neustrezen?
"V Zaresu smo se ob prodaji zavedali, da je značilno za jeklarsko industrijo, da je izrazito ciklična in da v obdobju konjunkture brez večjih težav sledi povpraševanju, v obdobju zmanjšanja gospodarske rasti pa se sooča z večjimi pretresi in da je država v teh primerih omejena z zakonodajo na ravni EU-ja, ki prepoveduje državne pomoči. Niti ne zanikamo, da je bil čas prodaje ustrezen glede na svetovne jeklarske trende. Čudi pa nas, da so bile delnice kljub navedenemu prodane, četudi vlada ni dosegla ugodne cene, in da so bile prodane za ceno, ki je bila takrat skoraj enaka neto letnemu denarnemu toku SIJ-a," je opozoril Slapnik.

Poslanca SDS-a še poziva, naj odgovorita na vprašanje, ali sta pripravljena priznati, da je bil pomislek o prizadetosti delničarjev na mestu.