Economic freedom of the world: 2008 Annual Report meri stopnjo, da katere različne državne politike in državne institucije spodbujajo ekonomsko svobodo. Letošnja publikacija razvršča 141 držav glede na podatke iz leta 2006, pri tem pa pri skupni oceni upošteva 42 dejavnikov.

Slovenija v nobeni kategoriji med prvimi 40
Mitja Steinbacher iz Društva za svobodno družbo ugotavlja, da si slovenski politiki svojo vlogo v družbi razlagajo bistveno preširoko, kar za ljudi in gospodarstvo ni obetavno. Po njegovem mnenju še posebej skrbi ugotovitev, da se Slovenija v nobeni izmed petih skupin dejavnikov ni uvrstila med prvih 40 držav sveta, čeprav naj bi vsi podatki pritrjujevali tezi, da je več ekonomske svobode povezane z višjimi stopnjami gospodarske rasti in z višjim življenjskim standardom.

Prepričan je, da je treba nemudoma izpeljati ustrezne reforme, ki bodo prispevale k občutnemu zmanjšanju vloge države v družbi, njenemu popolnemu umiku iz gospodarstva, znižale državno porabo in davke, odpravile omejitve na trgu dela in okrepile pravno in ekonomsko svobodno državo. "Če nam tega koraka ne bo uspelo narediti, tvegamo dolgoročno ekonomsko nestabilnost, višjo brezposelnost in izgubo človeškega kapitala," še dodaja Steinbacher.

Hongkong sicer z 8,84 točke od desetih možnih ohranja najvišjo raven ekonomske svobode. Sledijo mu Singapur (8,57), Nova Zelandija (8,28), Švica (8,20), Velika Britanija (8,07), Čile (8,06), Kanada (8,05), Avstralija (8,04), ZDA (8,04) in Irska (7,92). Najslabše sta bila ocenjena Zimbabve (2,67 točke) in Angola (4,10 točke). Skupna ocena Slovenije je bil 6,38 točke.

Po besedah vodje raziskave in profesorja na floridski univerzi Jamesa Gwartneyja je predvsem pomanjkanje vladavine prava in spoštovanja lastninskih pravic glavna značilnost držav podsaharske Afrike, muslimanskih držav in mnogih držav nekdanjega sovjetskega bloka.

B. K.