K odpravi primanjkljaja je prispevala visoka rast prihodkov države v letu 2017, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Nina Stražišar z državnega statističnega urada in dodala, da so se prihodki lani povečali za 6,5 odstotka, izdatki pa za 1,9 odstotka. "S tem je Slovenija prišla v položaj, ko je imela prihodke in izdatke skoraj izravnane," je dodala.

Rast prihodkov je bila podobna gospodarski rasti, ki je bila 7,1-odstotna. Povečali so se namreč za 1,1 milijarde evrov oz. za 6,5 odstotka, kar je predvsem odraz dobrega stanja slovenskega gospodarstva, ki je tako prispevalo bistveno višje prilive v državni proračun, je pojasnila Stražišarjeva.

Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se, denimo, lani povečali za 848 milijonov evrov oz. za 5,7 odstotka. Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, je rast prav tako opaziti pri nedavčnih prihodkih iz udeležbe pri dobičku.

Zmerna rast izdatkov
Zmernejša je bila rast izdatkov države, in sicer za 346 milijonov evrov oz. 1,9 odstotka. To je bilo deloma posledica ugodnih gospodarskih razmer, deloma pa tudi ohranjanja ukrepov za zadrževanje rasti izdatkov. Ob tem je Stražišarjeva opozorila tudi na visoko, 12-odstotno zmanjšanje izdatkov za obresti.

Naložbe države v osnovna sredstva so bile lani še vedno razmeroma nizke. V primerjavi z letom 2016 so se zmanjšale za 0,9 odstotka, na osrednji ravni pa so se zmanjšale za sedem odstotkov. Obseg črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive se je glede na leto 2016 nekoliko povečal, kar je dodatno potrdila tudi rast subvencij, in sicer za 2,5 odstotka.

Slovenija je javnofinančni primanjkljaj uspešno postopno zniževala, potem ko so ga leta 2013 stroški zaradi sanacije bank potisnili celo do 15 odstotkov BDP-ja. V letu 2017 je tako ob hkratnem občutnem povečanju prihodkov ustvarila ravnovesje med prihodki in izdatki. "Država je v letu 2017 prvič po 22 letih poslovala z minimalnim presežkom," je dejala Stražišarjeva.

Javnofinančni presežek je pričakovati tudi letos, in sicer naj bi se po napovedih finančnega ministrstva povzpel do 0,4 odstotka BDP-ja.

Vraničar Ermanova: Uravnoteženje javnih financ je odgovornost
Na finančnem ministrstvu so veseli, da je Slovenija lani izravnala javne finance, potem ko je še pred tremi leti imela presežni javnofinančni primanjkljaj. Kljub temu pa je treba javne finance še naprej upravljati odgovorno, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ob najnovejših statističnih podatkih svari pred nespametnim trošenjem.

Vendar pa proces javnofinančne konsolidacije še ni končan, je opozorila ministrica, ki opravlja tekoče posle. "Nismo še dovolj okrepili odpornosti, s pomočjo katere bi lahko ublažili negativne učinke naslednje krize, kar je za Slovenijo kot izvozno usmerjeno gospodarstvo še kako pomembno," je pojasnila.

Kot je dodala, je nominalno uravnoteženje javnih financ velik uspeh, ki pa nas ne sme zaslepiti. "Država še ni dovolj dobro pripravljena na naslednjo gospodarsko krizo," je posvarila Vraničar Ermanova in opozorila, da bomo morali čez nekaj let znova sprejemati težke odločitve, če bomo ponovili napake iz preteklosti.

Dolg države se povečuje
Medtem pa se dolg države v zadnjih letih povečuje, in sicer se je v letu 2017 povečal za 0,3 odstotka, na 31,86 milijarde evrov. V deležu BDP-ja to pomeni 73,6 odstotka, zaradi nominalne rasti BDP-ja pa je ta številka za 6,7 odstotne točke manjša kot leta 2014.

V letu 2018 naj bi se dolg po izračunih finančnega ministrstva povečal za 420 milijonov evrov, na 32,28 milijarde evrov, v deležu BDP-ja pa padel pod 70 odstotkov, namreč na 69 odstotkov BDP-ja. Stražišarjeva je sicer ugotovila, da država s predčasnimi odkupi pred leti izdanih državnih obveznic in njihovim nadomeščanjem z novim zadolževanjem dolga bistveno ne povečuje. Poleg same višine dolga je treba upoštevati tudi višino obrestnih mer, po katerih se Slovenija zadolžuje. Te pa so trenutno precej nižje kot v času krize, je še dejala Stražišarjeva.

Dolg se bo po besedah Stražišarjeve začel zmanjševati takrat, ko bodo prihodki tudi dolgoročno presegali izdatke. "Takšno stanje, kot ga imamo v javnih financah danes, bi torej morali dosegati tudi dolgoročno," je dodala.

Primanjkljaj prvih dveh mesecev
V državni proračun se je v prvih dveh mesecih steklo 1,446 milijarde evrov, kar je 2,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se v tem času zmanjšali za 0,6 odstotka, na 1,554 milijarde evrov, kažejo podatki finančnega ministrstva. To je prispevalo k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja za 30 odstotkov.

Primanjkljaj, ki je v tem delu leta običajno višji, je v prvih dveh mesecih dosegel 108,4 milijona evrov. V enakem obdobju lani ga je bilo še za 154,2 milijona evrov. Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, je višja dinamika javnofinančnih odhodkov v prvih mesecih leta običajna, saj se že izpolnjujejo nekatere celoletne obveznosti, npr. plačila obresti ali izplačila subvencij.

Marčevska inflacija
V Sloveniji smo imeli marca na letni 1,2-odstotno, na mesečni ravni pa 0,3-odstotno inflacijo, je sporočil državni statistični urad (Surs). Letno inflacijo je višala predvsem dražja hrana, mesečno pa dražja oblačila in obutev. Na drugi strani pa so letno inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažile nižje cene avtomobilov, zelenjave in mobilne telefonije.

Na mesečni ravni so k inflaciji največ prispevali podražitev življenjskih potrebščin, višje cene oblačil in obutve, dražje storitve v zdravstvu ter oprema za šport. Na drugi strani so mesečno inflacijo najbolj ublažile nižje cene počitnic in nižje cene pogonskih goriv.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za evropske primerjave, je bila v marcu 1,5-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta je bila dvoodstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,6-odstotna), mesečna rast cen pa 0,4-odstotna.