Jernej Müller z direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na ministrstvu za zunanje zadeve je na okrogli mizi o vplivu sankcij proti Rusiji na evropsko gospodarstvo tako pojasnil, da sankcije vidijo kot orodje za doseganje napredka v pogajanjih za postopno urejanje vprašanja vzhodne Ukrajine in Krima. Pri tem pa je poudaril, da sankcije ne smejo predstavljati kazenskega sredstva, temveč morajo biti fleksibilne, tako da se lahko prilagajajo napredku v pogajanjih.

V Gospodarski zbornici Slovenije podpirajo to stališče, vendar menijo, da mora vlada v Bruslju najti somišljenike, da bi se politične težave reševale drugače. Generalni direktor Samo Hribar Milič je ob tem povedal, da bodo ravno zato zunanje ministrstvo in vlado pozvali, naj Evropski komisiji predlaga učinkovitejše in hitro razreševanje težav v Ukrajini. "Slovenija mora spoštovati svoje mednarodne zaveze do evropskih partnerjev, mora pa opozoriti tudi na neuspešnost uvedenih sankcij proti Rusiji," je dejal Hribar Milič.

Janez Škrabec pa je ocenil, da so odnosi med Rusijo in Slovenijo na zavidljivi ravni, saj si Slovenija kljub sankcijam utrjuje položaj v Rusiji. Kot je dejal, so se podjetja začela razmeram prilagajati. Želijo pa si, da bi EU opustil sankcije, ki močno škodijo gospodarskemu sodelovanju. "Želimo si drugačnega načina reševanja zahtevnih političnih vprašanj," je še dodal.

Rusko gospodarstvo se že pobira
Gospodarstveniki opažajo, da si rusko gospodarstvo še vedno ni povsem opomoglo od padca cen nafte na svetovnih trgih leta 2014 in 2015 ter posledic mednarodnih sankcij, ki so omejile predvsem dostop Rusije do mednarodnih finančnih trgov. A po oceni Mednarodnega denarnega sklada so bili ukrepi Rusije za zajezitev gospodarske krize učinkoviti. V zadnjem lanskem četrtletju je namreč država že zaznala rast.

Sankcije prizadele tudi EU
Anketa med evropskimi podjetji v Rusiji v letu 2015 je pokazala, da imajo sankcije na poslovanje petih odstotkov podjetij neposreden vpliv, 70 odstotkov podjetij pa zaradi njih posluje slabše. Negotovost zaradi podaljševanja ekonomskih sankcij vsakih šest mesecev zmanjšuje investicije, omejene so tudi posojilne linije bank, je pojasnil ekonomist Bojan Ivanc.

Sankcije so vplivale tudi na gospodarstvo EU-ja. Najbolj so prizadeti izvozniki iz EU, ki v Rusiji nimajo proizvodnje, izvozniki hrane, orožja in preciznih izdelkov ter turistične sekcije. Med najbolj prizadetimi izvoznimi državami je Ivanc izpostavil baltiške države.

Premik od Zahoda proti Aziji
"Dogaja se izrazit premik gospodarske, finančne, vojaške in demografske moči iz Zahoda proti Aziji. To je trend, ki ga moramo upoštevati, ko govorimo o širših odnosih," je dejal geopolitični analitik Klemen Grošelj. Za Rusijo je EU pomemben trg, ki ga pa gledajo skozi posamezne države, saj je Rusija bolj naklonjena dvostranskim rešitvam oz. pogodbam. Po Grošljevi oceni ima Slovenija s članstvom v EU-ju in Natu dve sidri, ki ji zagotavljata stabilnost in vojaško varnost. V tem kontekstu mora po njegovem mnenju Slovenija tudi razumeti interese in jih spoštovati.