Indeks zaznane korupcije (CPI) za leto 2022, ki so ga pripravili v nevladni mednarodni organizaciji Transparency International, razkriva, da večina od 180 ocenjenih držav sveta v boju proti korupciji v zadnjem desetletju ni napredovala in da je več kot dve tretjini držav ocenjenih z manj kot 50 točkami. Najvišje možno število točk je sicer 100, kar državo opredeljuje kot "zelo čisto", najnižja ocena pa je nič točk, kar pomeni, da je država "zelo koruptivna".

Najvišje na lestvici v letu 2022 so bile Danska (90), Finska (87) in Nova Zelandija (87), na dnu pa Južni Sudan (13), Sirija (13) in Somalija (12). Slovenija si s 56 točkami, kar je zgodovinsko gledano najnižja ocena, s Češko, Gruzijo in Italijo deli 41. mesto na lestvici. Leta 2021 je Slovenija dosegla 57 točk, pred petimi leti 60, pred desetimi pa 61.

Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 13 točk in se tokrat z oceno 42 uvršča na 77. mesto. Nekoliko bolje sta uvrščeni sosednji Hrvaška, ki s 50 točkami zaseda 57. mesto in Italija, ki je lani dosegla enak rezultat kot Slovenija. Opazno boljšo uvrstitev je dosegla Avstrija, ki je z oceno 71 na 22. mestu, vendar je v zadnjem letu nazadovala za tri točke.

Povprečna ocena Indeksa zaznane korupcije za leto 2022 je v članicah EU-ja 64 točk, povprečje OECD-ja pa 67 točk. Svetovno povprečje je sicer 43 točk. Lani so v zahodni Evropi svojo zgodovinsko najnižjo raven indeksa dosegli tudi Ciper (52), Madžarska (42), Luksemburg (77), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Združeno kraljestvo (73).

"Za obrnitev negativnega trenda ne zadoščajo zgolj izjave na načelni ravni"

"Ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije so močno skrb vzbujajoče in v Transparency International (TI) Slovenia menimo, da se bo, v kolikor vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval. Vsak posameznik lahko prispeva svoj del k večji integriteti v družbi tudi s tem, da zahteva to ničelno toleranco od odločevalcev," je ob objavi rezultatov indeksa povedala predsednica TI-ja Slovenia Neža Grasselli.

V TI-ju Slovenia poudarjajo, da je bilo v zadnjem letu s strani vlade večkrat javno poudarjeno, da naj bi se končno postavilo v ospredje tudi preprečevanje korupcije. "Vendar za obrnitev negativnega trenda ne zadoščajo zgolj izjave na načelni ravni, ampak so potrebni tudi konkretni koraki. Medtem ko pozdravljamo napovedano prenovo 19 let stare Resolucije za preprečevanje korupcije v Sloveniji, hkrati opozarjamo, da je treba za kakovostno prenovo resolucije k prenovi pristopiti sistematično," opozarja predsednica organizacije.

Šumi: Zgolj KPK ni dovolj – da bi obrnili trend, je potrebno sodelovanje

"Z rezultatom, pa čeprav gre zgolj za percepcijo, in ne dejansko stanje, ponovno ne moremo biti zadovoljni," je rekordno nizko oceno Slovenije komentiral predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi. "Prevetriti moramo zakonodajo, določiti sankcije za kršilce, vsak dosledno izvajati svoje pristojnosti in predvsem vsi skupaj sodelovati, da trend obrnemo navzgor – zgolj KPK ni dovolj," je poudaril v sporočilu za javnost.

V komisiji so ob tem navedli, da vodijo kar nekaj projektov in aktivnosti, predvsem pa so izpostavili prenovo resolucije o preprečevanju korupcije in dolgoročni projekt Integriteta: skupni cilj generacij, prek katerega so v zadnjih desetih mesecih zaznali pet pravnomočno ugotovljenih kršitev nasprotja interesov. Pri preiskavi korupcije bo po njihovih ocenah pomagal tudi novosprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev, načrtujejo pa tudi raziskavo o podkupovanju javnih uslužbencev v Sloveniji.

"Kot komisija delamo dobro, a v jedro sistemske korupcije ne moremo poseči sami. Na potezi je predvsem vlada: s spreminjanjem zakonodaje, z upoštevanjem naših priporočil, in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem z zgledom. Moralni kapital, da to stori, ima," je pozval Šumi.

"Politika se mora zamisliti in ukrepati"

Na najnovejše podatke se je odzval tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. "Po mojem mnenju moramo v državi narediti analizo, kje je ta problem, na kakšen problem smo naleteli, in zadeve popraviti. Če so neke statistike dobre, je ta slaba. Tukaj se mora ne le vlada, ampak nasploh politika zamisliti in narediti vse, da bomo na teh lestvicah bistveno višje," je dejal v izjavi za medije.

Politika se mora zamisliti in ukrepati

Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec meni, da sta k temu gotovo pripomogli dve leti vlade Janeza Janše, ko je javnost po njegovih navedbah lahko opazovala številne korupcijske škandale, pri čemer je omenil nabave zaščitne opreme in respiratorjev v času epidemije covida-19.

"Dejstvo pa je tudi, da imamo že vrsto let težavo z zaznavanjem in tudi kaznovanjem koruptivnih dejanj," je ugotavljal Vatovec. Po njegovih besedah težava ni v sami protikorupcijski komisiji, ampak v zakonodaji, na podlagi katere ta deluje.

Po njegovem mnenju bi morali glede preganjanja gospodarskega kriminala kot država resno zavihati rokave in se lotiti vprašanja, kako sistemsko zakonodajo na tem področju prenoviti na tak način, "da bodo lahko kriminalci končali za zapahi". O tem se še niso pogovarjali, zato je morda poročilo organizacije Transparency International dobra iztočnica, da se začne tudi o tem razmišljati, je še dejal Vatovec.

Porast korupcije kot vzrok in posledica krhanja miru v svetu

Transparency International sicer poudarja tudi tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti. Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, dosegajo slabše rezultate tudi na Svetovnem indeksu miru. "Mir v svetu se od leta 2008 krha in korupcija je prepoznana tako kot vzrok kot posledica le tega. Korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vlade, da jo obravnavajo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Lani sta bili Slovenija in Danska edini državi med desetimi najmirnejšimi po oceni Svetovnega indeksa miru, ki sta zdrseli po lestvici. Tako zdrs Slovenije kot Danske v Transparency International med drugim pripisujejo kazalniku o nemirnih demonstracijah. "Imamo srečo, da živimo v državi, kjer vlada mir. A zavedati se moramo, da to ni samo po sebi umevno. Za ohranjanje miru je nujno, da si med drugim ves čas dejavno prizadevamo tudi za preprečevanje korupcije," je ob tem poudarila generalna sekretarka TI-ja Slovenia Maruša Babnik.

Organizacija zato poziva vlade, naj v letošnjem letu dajo prednost protikorupcijskim zavezam, okrepijo sisteme nadzora in spodbujanje delitve oblasti, vzdržujejo pravice do dostopa javnosti do informacij, omejijo zasebni vpliv in da odprejo prostor za vključevanje javnosti v odločanje. "Vlade po vsem svetu morajo obravnavati korupcijo na vseh ravneh in zagotoviti, da se nihče ne more izogniti zlorabi oblasti. Obenem je pomembno okrepiti sodelovanje med državami, saj se z delnimi ukrepi posameznih držav ne more učinkovito boriti proti transnacionalnim oblikam korupcije in zaščititi skupno dobro," je dodala generalna sekretarka.

Indeks zaznave korupcije je od svojega začetka leta 1995 postal vodilni svetovni kazalnik korupcije v javnem sektorju. Indeks ocenjuje 180 držav in ozemelj po vsem svetu na podlagi dojemanja korupcije v javnem sektorju, pri čemer uporablja podatke iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi podjetji za oceno tveganj in svetovanje, možganskimi trusti itd. Kot poudarjajo v organizaciji Transparency International, se postopek za izračun indeksa redno pregleduje, da se zagotovi, da je čim bolj robusten in skladen.