Statistični urad je obremenjenost z davki in s prispevki za socialno varnost meril kot delež določene postavke v celotnem kosmatem družbenem proizvodu (BDP-ju) ter delež primerjal z Evropsko unijo.
Za Slovenijo je značilen zelo visok delež posrednih davkov (kot so DDV in trošarine). Ta znaša 38,3 odstotka BDP-ja, kar nas uvršča na 10. mesto med državami Evropske unije, ugotavlja Statistični urad R Slovenije. Prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) so leta 2010 znašali 8,6 odstotka, kar je za odstotno točko več od povprečja Evropske unije; hkrati pa so prihodki od trošarin dosegli 4,3 odstotka BDP-ja. Pri tej postavki je Slovenija na tretjem mestu znotraj EU-ja.
Obenem je delež neposrednih davkov (dohodnina in dohodek od pravnih oseb) dokaj nizek, saj se tu uvrstimo na 22. mesto izmed 27 držav EU-ja.
V Sloveniji imamo po podatkih urada zelo visok delež dejanskih socialnih prispevkov v BDP-ju, saj je v letu 2010 znašal 15,2 odstotka - 4,2 odstotne točke nad povprečjem Evropske unije. Še večji je delež socialnih prispevkov, ki jih plačajo zaposleni. S skoraj 8 odstotki BDP-ja smo tukaj na prvem mestu.
Gibanje davčnih obremenitev v BDP-ju: obremenitve so padale od leta 2006 do 2008, nato pa so začele naraščati vse do leta 2010, ko se je to spet obrnilo. Delež celotnih prihodkov države je leta 2008 znašal 37,6 odstotka BDP-ja, leta 2010 38,3 odstotka, lani pa se je vrnil na isto raven kot leta 2008. Največji padec je doživel delež tekočih davkov na dohodke in premoženje.
Nekaj podrobnejših podatkov je na voljo v spodnji galeriji.