Ne ogroža ga tudi nobena druga država v regiji. Od napovedi je v tokratnem poročilu spremenjena le rast realnega bruto domačega proizvoda za letos. Ta je znižana s 3,4 odstotka na tri odstotke zaradi nizke rasti v prvem četrtletju, kije dosegla 2,3 odstotka.

Domače povpraševanje je bil motor rasti: pri tem velja izpostaviti, da se je javna poraba povečala za 5,6 odstotka, zasebna pa le za 2,7 odstotka. Opaziti je tudi ugodna gibanja v zaposlovanju.

Skromna rast v Evropski uniji je z zamudo vplivala tudi na slovenske kazalce, ker pešajoče rasti izvoza na zahodne trge tokrat ni nadomestila rast izvoza na vzhodne. Tako je rast uvoza s 5,7 odstotka prekašala rast izvoza (2,8 odstotka). Kljub temu omenjena bonitetna hiša predvideva krepkejšo rast bruto domačega proizvoda v preostanku leta, predvsem zaradi večje rasti zasebnih nakupov trajnih dobrin, medtem ko večje spremembe pri izvozu ne pričakuje. Opaziti je tudi ugodna gibanja v zaposlovanju.

Za napetosti s Hrvaško glede jadranske ekonomske cone bonitetna hiša ocenjuje, da gre za predvolilne hrvaške poteze, ki se ne bodo zaostrovale, ker lahko s tem Hrvaška izgubi dragocenega zaveznika pri vključevanju v EU.