Večina držav članic OECD-ja je imela lani rahlo rast pobranih davkov glede na leto poprej. Povprečni delež pobranih davkov, izražen v odstotku BDP-ja, je po do zdaj dostopnih podatkih znašal 34 odstotkov in je tako glede na leto 2010 zrasel za en odstotek. Kljub temu pa ostaja pod ravnjo pred začetkom gospodarske krize.

Do povišanja deleža pobranih davkov je po navedbah OECD-ja prišlo zaradi različnih dejavnikov. Na eni strani je zaradi gospodarskega okrevanja delež pobranih davkov začel naraščati hitreje od BDP-ja, obenem pa so številne države tudi povišale davčne stopnje oziroma davčne osnove. Delež pobranih davkov se je sicer najbolj povišal v Čilu (1,8 odstotka), Franciji (1,4 odstotka) in Nemčiji (1 odstotek).

V Sloveniji do zdaj najnižji delež pobranih davkov
Slovenski delež pobranih davkov se je lani glede na leto 2010 znižal za 0,7 odstotka in je pri 36,8 odsotka najnižji po letu 1995, kljub temu pa ostaja za tri odstotke nad povprečjem OECD-ja.

Od povprečja OECD-ja pa odstopa tudi slovenska struktura pobranih davkov. Največji delež v Sloveniji predstavljajo socialni prispevki, ki so lani predstavljali 15,1 odstotka BDP-ja, kar je podobno kot leta 2010, ko je ta delež za skoraj šest odstotkov presegel povprečje OECD-ja. Podobno nadpovprečen je tudi slovenski delež pobranih davkov iz naslova dobrin in storitev, ki je lani predstavljal 13,7 odstotka BDP-ja.

Manj davkov od premoženja
Na drugi strani pa je v Sloveniji manj davkov, glede na povprečje OECD-ja, pobranih od prihodkov oseb in družb ter pri davku od premoženja. Ta je leta 2010 v Sloveniji znašal 0,6 odstotka BDP-ja, kar je bilo manj kot tretjina povprečja OECD-ja, ki je znašal 1,9 odstotka.

Podobno je bil delež davkov od prihodka oseb in družb v Sloveniji lani podoben kot leta 2010, ko je bil pri 7,6 odstotka precej nižji od povprečja OECD-ja, ki je znašal 11,3 odstotka.

Delež pobranih davkov je lani najbolj upadel na Madžarskem (2,2 odstotka), za več kot odstotek pa se je znižal tudi na Švedskem in v Estoniji.