V letnem poročilu o izvajanju konvencije OECD-ja za boj proti korupciji Transparency ocenjuje, da je izvajanje konvencije v Sloveniji skromno, priporoča pa zlasti ukrepe za večjo neodvisnost preiskovalcev in tožilcev.

Po ugotovitvah Transparency international (TI) konvencijo aktivno izvaja sedem držav, in sicer Danska, Nemčija, Italija, Norveška, Švica, Velika Britanija in ZDA. Konvencijo zmerno izvaja dvanajst držav, in sicer Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, Kanada, Finska, Francija, Japonska, Južna Koreja, Nizozemska, Španija in Švedska.

V družbi s Poljsko, Turčijo in Čilom
Med tistimi, ki konvencijo OECD-ja izvajajo skromno, so poleg Slovenije še Brazilija, Bolgarija, Čile, Madžarska, Luksemburg, Mehika, Portugalska, Slovaška in Turčija. Ne izvajajo pa je Češka, Estonija, Grčija, Irska, Izrael, Nova Zelandija, Poljska in Južna Afrika.

Trem državam - Avstriji, Avstraliji in Kanadi - je letos uspelo, da so napredovale v kategorijo zmernega uresničevanja konvencije, kar je po navedbah TI-ja pozitivna sprememba v primerjavi z lanskim letom, ko ni napredovala nobena država.

Ob tem organizacija opozarja, da število držav, ki aktivno uresničujejo konvencijo, ostaja nespremenjeno od leta 2009, kar je po oceni TI-ja premalo.

Organizacija ob tem dodaja, da samo aktivno izvajanje konvencije prinaša učinkovit boj proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev. Vlade bi morale po mnenju TI-ja okrepiti svojo podporo konvenciji, hkrati pa bi se morale konvenciji čim prej pridružiti države, ki imajo visok delež tujega izvoza, kot so Kitajska, Indija, Indonezija, Malezija, Savdska Arabija, Singapur in Tajvan.

Pohvale za zakon o odvzemu premoženja
V poglavju poročila, namenjenega Sloveniji, TI obravnava tudi vladne ukrepe in zakonodajo s področja izvajanja konvencije. Tako opozarja, da je vlada v začetku leta pristojnost državnega tožilstva preselila s pravosodnega na notranje ministrstvo, kar je po njihovi oceni "korak v napačno smer". Omenja pa tudi sprejem zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ta omogoča finančno preiskavo in predvideva začasno zaplembo ali trajni odvzem premoženja.

Sprejem preostalih pomembnih sprememb sega v leto 2010, ko je bil sprejet zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je bil v letu 2011 nato še dvakrat spremenjen. Že predlani pa je začel delati tudi Nacionalni preiskovalni urad.

Med priporočili v TI-ju "še bolj kot lani" poudarjajo potrebo po neodvisnosti preiskovalnih organov in tožilstva. Predlagajo bolj proaktiven pristop k preiskavam in pregonu korupcije doma in v tujini ter izboljšanje pravnega okvira na tem področju. Prav tako priporočajo izboljšave na področju evidentiranja statističnih podatkov policije in tožilstev.

Le nadaljevali preiskavo Novartisa v Sloveniji
Poročilo TI navaja tudi, da jih je vrhovno državno tožilstvo obvestilo o šestih postopkih, povezanih z izvajanjem konvencije. Ob tem poročilo izpostavlja preiskavo hčerinske družbe podjetja Novartis. Mediji so namreč februarja 2012 poročali, da se je po več kot dveh letih premora končno nadaljeval postopek, povezan s kazensko ovadbo v tej aferi.

Okrožno sodišče v Ljubljani je januarja letos odredilo preiskavo slovenske podružnice družbe Novartis in še šestih posameznikov. Pet posameznikov je osumljenih kaznivih dejanj po 267. členu kazenskega zakonika, torej izsiljevanja izjave, en posameznik pa je osumljen kaznivega dejanja po 268. členu kazenskega zakonika, torej protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvršbi, je zapisano v poročilu.

Slovenija ne poroča o mednarodnem podkupovanju
Kot so sporočili iz Društva Integriteta so sicer države podpisnice v poročilu Transparency International razdeljene v štiri kategorije izvajanja OECD Konvencije: aktivno, zmerno, malo in nič. Slovenija se uvršča med države, ki Konvencijo izvajajo »malo«. Od podpisa Konvencije naprej Slovenija ne poroča o primeru podkupovanja v mednarodnem poslovanju. Ugotovili soo, da je v postopku šest preiskav.

Mednarodno poročilo opozarja na nezadovoljivo stopnjo dostopa do informacij o primerih in preiskavah tujega podkupovanja. Predsednica Transparency International Slovenija Simona Habič zaznava le skromen premik naprej.

»Institucije so toge pri zagotavljanju dostopa do informacij in preiskav podkupovanja v mednarodnem poslovanju. Statistika, ki jo vodita policija in tožilstva namreč ne zagotavlja vpogleda v natančne podatke, ki jih potrebujemo za ugotavljanje ocene izvajanja Konvencije. Število obravnavanih primerov tujega podkupovanja je v neskladju z javno dostopnimi informacijami. Podrobnosti o tem, kateri primeri so v kateri fazi postopka in kako pregon in preiskava napreduje, je nemogoče pridobiti", pravi Simona Habič predsednica Transparency International Slovenia in dodaja, da so sicer letos, prvič v zadnjih štirih letih, uspeli pridobiti podatke državnega tožilstva o številu preiskav, a zaradi varovanja zaradi varovanja osebnih podatkov podrobnosti o tekočih preiskavah niso dostopne.

"Od šestih preiskav je zaradi objav v medijih znan le primer švicarskega farmacevtskega podjetja Novartis in njegove slovenske podružnice Lek. Zaradi domnevnega podkupovanja zdravnikov v Sloveniji, Srbiji in Albaniji je tožilstvo zahtevalo preiskavo zoper šest fizičnih oseb ter podružnico Lek. Finska pa poroča o preiskavi Patria, kjer so podkupovanja usumljeni slovenski javni uslužbenci.« pravi Habičeva.

Fišer opozarjal na "neprimerno in nedopustno rešitev"
Umestitev tožilstva pod okrilje ministrstva za notranje zadeve je bila po mnenju generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja v »vseh pogledih neprimerna in nedopustna rešitev«, saj je bila, kot je opozarjal, sprejeta z namenom podrejanja državnega tožilstva, saj strokovnih argumentov ni, lahko so le politični.

Menil je, da je delitev funkcij v kazenskem postopku, po kateri eni organi odkrivajo, drugi, od njih neodvisni, odločajo o pregonu in tretji, od obeh prejšnjih neodvisni, odločajo o krivdi in kazni, nujna ne samo za pošten postopek, temveč tudi za pravnost in pravičnost v družbi.

Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je takrat spomnila, da je izvršilna veja oblasti v tožilstvo prišla z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki je bil sprejet lani. »Omenjeni zakon je namreč povečal pristojnosti ministrstva za pravosodje in zmanjšal pristojnosti generalnega državnega tožilca. To je izvirni greh vsega. Zdaj to prehaja le pod drugo ministrstvo,« je dejala sedanja državna sekretarka na MNZ-ju, ki je prav tako nasprotovala prenosu.

Spopad SDS-a in DL-ja
Prav tako sta stališče, da naj tožilstvo ostane v okviru pravosodnega ministrstva, zavzela minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in njegova stranka DL. SDS je nato predlagal, da bi prenos tožilstva pod notranje ministrstvo odložili za leto dni, vendar pa bi minister Pličanič moral vlado zapustiti, če na tožilstvu ne bi bilo napredka. Predlog so v Državljanski listi zavrnili, saj je bil po njihovem mnenju polovičarski, nesistemski, nekonsistenten in podcenjujoč do stranke.

MNZ: Tožilstvo je neodvisno
Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu na ugotovitve Transparency International zatrdilo, da je ministrstvo enako samostojno kot pred prenosom pristojnosti. Sklicuje se na zakon o državnem tožilstvu, v katerem so pristojnosti izvršilne veje oblasti določene in se, kot poudarja, s prenosom niso spremenile.

KPK: Stališče še vedno negativno
Na komisiji za preprečevanje korupcije pa so poudarili, da njegovo negativno mnenje do prenosa pristojnosti ni spremenilo. Dodali so, da pa je treba priznati, da so bili nekateri koraki naprej vendarle narejeni in da je viden tudi napredek. Ob tem opozarjajo, da to še ne pomeni, da je napredek optimalen, saj prihaja "z večletno zamudo, predvsem pa ni zadovoljiv v luči obsega problema, ki ga predstavljata gospodarski kriminal in korupcija".

S. B. L. , A. K. K.