Kot potencialni osrednji medij za pretvorbo in shranjevanje energije iz nizkoogljičnih virov, ki se nato lahko uporabi v energetiki, transportu ali industriji, se vse bolj poudarja vodik. Da bi pospešili uvedbo vodika kot trajnostnega goriva prihodnosti, so Slovensko-japonski poslovni svet, Inženirska akademija Slovenije in sistemski operater elektroenergetskega omrežja Eles oblikovali konzorcij deležnikov s podobnimi interesi in načrti.

"Vodikove tehnologije so zagotovo alternativa za mobilnost, industrijsko uporabo in za sezonske hranilnike energije, zato na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije podpiramo projekte, partnerstva in iniciative na tem področju," je ob podpisu konzorcijske pogodbe dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Direktor Elesa Aleksander Mervar je pred letom in pol predsedniku japonske agencije za napredne energetske in industrijske tehnologije (Nedo) izrazil namero o vzpostavitvi konzorcija, s katerim bi poiskali japonskega partnerja, ki bi lahko kandidiral za nepovratna sredstva te agencije. Kot je Mervar dejal na današnjem dogodku ob podpisu pogodbe, je takrat prejel spodbuden odgovor, vendar tudi jasno sporočilo, da bo uspeh odvisen od prizadevanj konzorcija.

"Prvi korak je tako predstavljalo oblikovanje močnega slovenskega konzorcija, ki bi bil partner potencialnemu japonskemu partnerju, ki kandidira na razpisu agencije Nedo. Sledi podpis sporazuma med konzorcijem in japonskim partnerjem, zaključni korak pa bo implementacija enega ali več demonstracijskih projektov. Z današnjim podpisom konzorcijske pogodbe je vmesni korak, ki se je začel lanskega junija, končan," je poudaril.

Oblikovanje konzorcija je podprla tudi država. Kot je dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, projekt potrjuje vse tesnejše sodelovanje med Slovenijo in Japonsko. Japonska podjetja so po njenih besedah trenutno največji azijski vlagatelj v Sloveniji. "Tovrstni skupni projekti spodbujajo nove povezave na številnih področjih in iščejo rešitve za naše skupne izzive," je dejala.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je poudaril pomembno vlogo vodika v prihodnjih desetletjih, predvsem pri razogljičenju gospodarstva. Poudaril je tudi čezmejni projekt severnojadranske vodikove doline, ki lahko po njegovih besedah pomembno prispeva k razvoju vodikove industrije.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je poudaril pomen energetske neodvisnosti EU-ja. "Če kdaj, potem Evropska unija zdaj potrebuje močno industrijo. A da bo ta lahko delovala, potrebujemo tudi zanesljive in zadostne vire energije," je dejal.

Podporo projektu je izrazil tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Spomnil je, da sta idejo o novem projektu na področju vodikovih tehnologij podprla tudi Evropska komisija in združenje Hydrogen Europe. "Vodikove tehnologije so zagotovo alternativa za mobilnost, industrijsko uporabo in za sezonske hranilnike energije," je dodal.

Konzorcij lahko vzpostavljanje vodikovega ekosistema po pojasnilih Elesa podpre z zagotavljanjem infrastrukture za demonstracijske projekte, elektroenergetskega omrežja za prenos in distribucijo nizkoogljične energije, prenosnega in distribucijskega plinskega omrežja za mešanje vodika z zemeljskim plinom, sistemov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije, uporabnikov vodika ter drugih ključnih virov.

Vendar pa nima partnerja s proizvodnimi zmogljivostmi vodikove opreme in s tehničnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pomagal, da bi vodikov ekosistem postal resničnost. Zato konzorcij na tem področju prepoznava priložnost za nadaljevanje odličnega sodelovanja med slovenskimi in tujimi partnerji ter za razvoj mednarodnih projektov na področju vodikovih tehnologij, so navedli.